Ostro proti vladnemu predlogu
Nevladne kmetijske organizacije nasprotujejo predlaganim spremembam zakona o dohodnini, pri tem pa zahtevajo, da davčno osnovo za dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti predstavlja izključno katastrski dohodek.
Ljubljana – Nevladne kmetijske organizacije – kmetijsko gozdarska zbornica, zveza kmetic, zveza slovenske podeželske mladine, sindikat kmetov in zadružna zveza so v sredo na nujni razpravi v Ljubljani predstavile skupna stališča in zahteve do predlaganih sprememb zakona o dohodnini, ki so jih podprli tudi predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije in navzoči kmetje. Od zakonodajalca zahtevajo troje: prvič - da kot dohodninsko osnovo za dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti določi izključno katastrski dohodek (KD), drugič - da prag za obvezno vodenje knjigovodstva oz. za ugotavljanje dohodninske osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih oz. normiranih odhodkov zviša na 7.500 evrov katastrskega dohodka, in tretjič - da plačila za ukrepe skupne kmetijske politike in državne pomoči ne prišteva v osnovo za odmero dohodnine iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Pri tem pristajajo na možnost, da bi dejansko prejeta neposredna plačila (ceduralno) obdavčili s petodstotno davčno stopnjo, obdavčitev bi bila dokončna in bi veljala tako za pavšalno obdavčene po katastrskem dohodku kot za obdavčene po izkazanem poslovnem izidu.
Zahteve nevladnih organizacij so odziv na vladni predlog, po katerem bi h katastrskemu dohodku namesto povprečnih zneskov subvencij na hektar pripisovali dejansko prejete obdavčljive subvencije. Spremembo naj bi uveljavili že za leto 2010, a da prehod ne bi bil tako hud, vlada predlaga, da bi za leta 2010, 2011 in 2012 v davčno osnovo vštevali le 70 odstotkov dejansko izplačanih subvencij. Kmetije z več kot pet tisoč evrov dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti bi v letu po tem, ko bi presegle ta znesek, morale začeti ugotavljati davčno osnovo na podlagi vodenja knjigovodstva.
Nevladne kmetijske organizacije tudi zahtevajo, da država zagotovi enakovredno davčno obravnavo zadrug in gospodarskih družb. Po sedanji ureditvi so zadruge v manj ugodnem položaju, to se kaže zlasti v tem, da ne morejo upoštevati dela presežka, ki članom zadruge pripada na osnovi poslovnega sodelovanja, kot odbitne postavke in da ne morejo uveljavljati nekaterih oprostitev in olajšav.
Za nevladne organizacije ni sprejemljivo, da je ministrstvo za finance vložilo spremembe zakona o dohodnini v vladno obravnavo brez predhodnega usklajevanja z zainteresirano javnostjo in da ni upoštevalo njihovih opozoril. V prihodnje pričakujejo, da jih bodo vlada, državni zbor in državni svet tudi aktivno vključevali v dialog o vseh pomembnih kmetijskih in gozdarskih zadevah in da bo v ekonomsko socialnem svetu kot zastopnik kmetijstva in gozdarstva dobil mesto tudi predstavnik kmetijsko gozdarske zbornice.