Slovenska biatlonska reprezentanca bo na Pokljuki predvidoma trenirala do odhoda v Skandinavijo, kamor letijo 26. decembra. (Foto: Tina Dokl)

Biatlonci trenirajo na Pokljuki

Biatlonci bodo novo sezono v svetovnem pokalu začeli 1. decembra v Oestersundu na Švedskem.

Pokljuka – V petek smo jih obiskali na treningu na Pokljuki, kjer se bodo po trenutnih načrtih pripravljali do odhoda v Skandinavijo, kamor potujejo predvidoma 26. decembra. V slovenski reprezentanci so tri dekleta: Teja Gregorin, Tadeja Brankovič Likozar in Andreja Mali ter štirje fantje: Klemen Bauer, Janez Marič, Peter Dokl in Vasja Rupnik. Kot je bilo slišati tudi od trenerjev Uroša Velepca in Tomaša Kosa, so na novo sezono odlično pripravljeni.

Poleg te teme je bil v ospredju tudi prestop Hrvata Jakova Faka, ki še vedno trenira s slovensko izbrano vrsto. Hrvaška biatlonska zveza za njegovo izpisnico vztraja pri izplačilu nadomestila v višini sto tisoč evrov. Prestop bi bil lahko rešen že pretekli konec tedna, ko so zasedali člani izvršnega odbora Mednarodne biatlonske zveze, a potrebnega soglasja za prestop iz hrvaške zveze ni bilo. Jakov Fak bi lahko še naprej tekmoval za Hrvaško, ob tem pa bi ostal brez uslug slovenske reprezentance, brez katere gotovo ne bi dosegel vseh dosedanjih uspehov. Jakov Fak, mimogrede, v Sloveniji je prijavljen v Preddvoru, je v zgledni slovenščini v petek pojasnil, da za Hrvaško zagotovo ne bo tekmoval: »Bila mi je velika čast tekmovati za Hrvaško, a z ljudmi, ki mi sedaj onemogočajo nadaljevanje kariere, ne želim več sodelovati. Zelo sem razočaran in izčrpal bom vse možnosti, da dosežem pravico.« Tomaž Šušteršič, predstavnik za stike z javnostjo slovenske biatlonske reprezentance, je dejal, da v aneksu k pogodbi, ki jo je Jakov s hrvaško zvezo podpisal julija 2008, med drugim jasno piše, da mu bodo po izteku pogodbe izdali takojšnjo izpustnico, če se bo odločil za prestop, in to brez materialne odškodnine. Pogodba je potekla maja letos. Razplet je težko napovedati, izvedeli pa smo, da naj bi se v kratkem na to temo sestali predstavniki obeh zvez. Jakov pa bo medtem moral čakati. Na sezono je menda odlično pripravljen, upa pa, da bo to sploh imel kje pokazati.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / četrtek, 16. avgust 2012 / 07:00

Vse manj študentskega dela

Študentov in dijakov, ki predvsem poleti iščejo delo, je veliko, ponudba dela pa iz leta v leto manjša. Na e-Študentskem servisu pričakujejo, da bo letos glede na lani manjša do polovice.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.