Razgled na vinorodni okoliš

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 15. november 2010 / 06:00

Korada (812 m) - Gorenjcem so Goriška brda verjetno najbolj poznana zaradi češenj, breskev in vinske kapljice, seveda. A so veliko več; tudi planinci in kolesarji lahko tam potešimo svojo dušo.

Najvišji vrh Goriških brd je Korada, ki je zaradi svoje nadmorske višine dobro vidna, obenem pa tudi zelo razgledna. Je najvišji vrh južnega dela Kolovrata, grebena, ki leži zahodno od Soče in se razteza do Livka pod Matajurjem. Domačini Korado imenujejo Kobalar, po danes zapuščeni kmetiji. Tik pod vrhom, ki je tudi del Slovenske planinske poti, je planinsko zavetišče in cerkev svete Genderce. Sončen jesenski vikend me je zvabil v ta konec Slovenije in raziskala sem ga, vsaj malce, z biciklom. Priporočam; in današnji opis bo tudi bolj kolesarski, le z namigom za pešačenje.

Možnosti za peš vzpon na Korado je precej. Verjetno je najlepši tisti preko Sabotina, a za omenjeni izlet bi potrebovali kar cel dan. Običajni vzpon poteka iz vasi Plave ali iz Zamedvedja, vsekakor pa je to vzpon, ki je zelo fajn za kolesarje.

Sama sem se Korade lotila s kolesom iz Solkana, kjer me je že takoj čakal vzpon skozi koridor, spomin na čase, ko je bila tukaj še meja, in si se pravzaprav kilometer in pol vozil po Italiji. Nadaljujemo po glavni asfaltirani cesti do Kojskega, kjer v križišču zavijemo ostro desno in nadaljujemo proti Vrhovlju pri Kojskem. Na razcepih poti se držimo tiste, ki pelje naravnost, hkrati pa na drevesih že lahko opazimo planinske markacije proti Koradi. Priznam, da te planinske poti nisem prehodila, a po videnem s kolesa, dobršen del poti poteka po cesti. S kolesom se zmerno vzpenjamo. Pred seboj bomo kmalu zagledali parkirišče za avtomobile (!) na desni strani, na levi pa ličen smerokaz Korada, planinska koča 20 minut, lovska koča 10 minut, ki nas usmerja levo. Če smo z gorskim kolesom in vešči vožnje po gozdu, lahko zavijemo levo, sicer pa po cesti še malce nadaljujemo, kjer nas na križišču smerokaz usmeri proti Koradi. Ker smo že prej zavili levo, se vzpenjamo še naprej po cesti, do smerokaza za planinsko kočo, ki nas usmeri desno v gozd. Tukaj je previdnost potrebna zaradi naše varnosti in varnosti ostalih planincev. Zavedajmo se, da se vozimo po planinski poti. Tega sicer ne odobravam, zato predlagam, da do koče kolo vlečemo za roge. Zavetišče na Koradi je postavljeno na temeljih vojaškega objekta in je koča tretje kategorije. Od koče se s kolesom odpeljemo do vrha Korade. Obvezen žig in vpis v knjigo, nato pa se spustimo po travniški poti in spet zagrizemo v klanec, na vrhu katerega v varnem zavetju dreves stoji stara cerkev svete Genderce.

Od koče se po kolesarski poti spustimo do ceste in nadaljujemo mimo cerkve svetega Jakoba, tik pred vasjo Lig pa se strmo povzpnimo še do cerkve Marijino Celje, ki se v zgodovini prvič omenja leta 1325.

Po spustu na glavno cesto nadaljujemo do vasi Zakremen, odkoder se desno spustimo vse do Kanala. Po glavni cesti Vršič–Nova Gorica se vrnemo nazaj do Solkana. No, vsaj jaz sem se vrnila tisti dan. Variant vzpona na Korado je precej, saj so kolesarske poti dobro označene in vzdrževane. Potrebna je le previdnost in prilagojena vožnja na spustih. In čelada na glavi!

Korada obiskovalcu postreže s čudovitim razgledom: proti severu imamo na dlani vršace Julijcev; Matajur, Kanin, Krn, Triglav, verigo spodnjebohinjskih gora; na vzhodu je Banjška planota, Golaki, Čaven itd.; pogled na zahod je pogled proti goram Benečije: Muzci, Kuk ... V ozadju se strmo dvigajo Karnijske Alpe. Če je vreme na naši strani, se niti Dolomiti ne skrivajo več.

Nadmorska višina: 812 m

Višinska razlika: 705 m