Neruda, Maja in ptice

V Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani freske na lehnjaku razstavlja Maja Šubic. Preplet poezije, naravoslovja in likovne umetnosti.

Ko razstavlja akademska slikarka Maja Šubic, se nam zdi že kar nekako samoumevno, da ne bo šlo »samo« za likovno razstavo, ampak dogodek širšega značaja, v katerem se njena likovna umetnost prepleta s še eno njeno veliko ljubeznijo, naravoslovjem. Njeni likovni cikli največkrat nastajajo tudi po navdihu literarnih predlog, več kot deset let je teme za likovna dela na primer črpala iz Darwinovega dnevnika Potovanje z ladjo Beagle, tokrat pa ptice, ki so »priletele« na razstavo, gnezdijo v pesniški zbirki Arte de parajos (Umetnost ptic), čilskega pesnika, nobelovca Pabla Nerude. »Gre za pesniško zbirko iz leta 1966, ki sicer še ni prevedena v slovenščino, zato je tudi njen naslov zaenkrat še delovni. Umetnost od ptičev, ptičja umetnost …, ne vem še natančno. Poezija posebej v drugem delu zbirke namreč ni vezana toliko na ptiče kot take, Neruda jih je povezal s takratno aktualno družbeno politično situacijo in resničnimi ljudmi, akterji te politike. Za razstavo je pesem Selitev prevedel moj prijatelj, ki je v Slovenijo prišel iz Argentine, Pablo Juan Fajdiga,« je povedala Maja Šubic, ki navdih za svoja dela pogosto išče v južnoameriški literaturi. »Omenjena zbirka je izšla v majhni nakladi, saj je zbirka nekakšna grafična mapa. Neruda je te ptiče proučeval, in ob snovanju knjige sodeloval tudi z več slikarji.

Na razstavi je na ogled več fresk na lehnjaku različnega formata, na katerih so upodobljeni različni ptiči, dela pa so naslovljena z latinskimi imeni ptic, ki zaenkrat še niso poslovenjena. »Freske Maje Šubic imajo videz restavriranih okruškov, ki so bili prej deli večjih ali celo zelo velikih upodobitev, pa jih je nezgoda ali vremenska ujma poškodovala. Tako so ostali samo deli in delci, ki jih avtorica poskuša ohraniti,« ob razstavi razmišlja kustos galerije Miloš Bašin: »Poigravanje z videzom naravoslovne ilustracije, naslikane na kamnu lehnjaku, je tudi tokrat bit njenih stvaritev.« Hkrati pa avtorica razmišlja tudi o pticah, ki uživajo brezmejno svobodo in so lahkotne med nebom in zemljo, zgolj za trenutek pa so se »pustile ujeti« na kamen. Cikel fresk s pticami, ki ga ustvarja Šubiceva, je še mnogo večji, kot je na razstavi, in še vedno nastaja. Odprtje razstave je preteklo sredo oplemenitila Marjanca Jocif, ki je na picolo kljunasto flavto zelo občuteno zaigrala skladbo Kolibri.