Od kmečke vasi do dela mesta Kranja (2)

Besedilo: Mag. Drago Papler
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 15. november 2010 / 06:00

Primskovo je bilo na začetku 20. stoletja povsem kmečka vas, katere razvoj ni bil tesneje povezan z bližnjim Kranjem. Prvo trgovino z mešanim blagom je dobilo leta 1902, odprl pa jo je kranjski trgovec Josip Likozar. Njeno vodenje je poveril Francu in Frančiški Gruden, ki sta leta l909 kupila na Primskovem posestvo in začela s trgovino na svoje. Dodala sta ji tudi pekarijo domačega kruha, po katerega so prihajali kupci od blizu in daleč.

Leta 1929 je bila zgrajena prva tekstilna tovarna na Primskovem. Med obema vojnama je z razvojem tekstilne industrije v Kranju Primskovo postalo pomembno prometno križišče. Tu so se naseljevali tudi številni kranjski delavci, število prebivalcev je naglo naraščalo in vas je začela dobivati delavski značaj. Ob Kokri sta bili zgrajeni tekstilni tovarni podjetnikov Antona Božiča in Adolfa Praha.

V Dravski banovini, srezu Kranj, je delovala samostojna občina Primskovo od 13. junija do 21. novembra 1936. Na območju 1299 hektarjev je obsegala naselja: Čirčiče, Gorenje, Huje, Klanec in Rupo. Imela je 2290 prebivalcev, 363 hiš, 104 posestva, 259 kočarjev, 200 najemnikov.

Vojne so v dvajsetem stoletju prizadele Primskovo na najbolj krut način. Zdesetkale so moško populacijo tradicionalno kmečkega Primskovega. Čas druge svetovne vojne in nemške okupacije je zarezal globoke rane med Primskovljani. Zaradi sodelovanja v odporu, ki se je odražal v povezovanju v Osvobodilno fronto na območju Primskovega, je bilo zaprtih in poslanih v razna taborišča 69 domačinov. Mobiliziranih je bilo 38 mladeničev v nemško vojsko, od katerih jih je 17 padlo na frontah. Od mobiliziranih v partizansko vojsko je padlo 14 domačinov. Partizanska eksekutiva je usmrtila štiri nasprotnike narodnoosvobodilnega gibanja oziroma nemških sodelavcev.

Po drugi svetovni vojni je bilo na Primskovem 36 kmetij, v Gorenjah 14 kmetij in na Klancu 9 kmetij.

V letih 1947-1951 je bil z udarniškim delom krajanov zgrajen Zadružni dom Primskovo.

Predvojna tekstilna proizvodnja se je nadaljevala v tovarni Industrije bombažnih izdelkov IBI.

V urbanističnih načrtih je bilo določeno, da se tu ne bo gradila velika industrija, ampak bo območje namenjeno predvsem stanovanjski gradnji in manjši gospodarski dejavnosti.

Okoliška naselja so se zlila z mestom in leta 1957 je tudi Primskovo postalo sestavni del mesta Kranja in izgubilo status samostojnega naselja. Od tedaj naprej se je na primskovškem ozemlju izvajala postopna urbanizacija Kranja. Z intenzivno industrializacijo Kranja in posledično množičnim priseljevanjem so se gradile vedno nove stanovanjske soseske.