Komentar: Tudi ženska je lahko župan

Ali je lahko tudi ženska župan, je zadnjič v družinskem pomenku o volitvah vprašala sodelavkina osemletna hči. Prostodušno otrokovo vprašanje ni nič čudnega, kajti žensk je med izvoljenimi na letošnjih lokalnih volitvah znova komaj za vzorec, slabih pet odstotkov. V naslednjem mandatu bo samo deset žensk vodilo slovenske občine. Gorenjski se po tej plati še posebej slabo piše. Že drugi mandat zapored na čelu gorenjskih občin ni nobene ženske, čeprav jih je med kandidati vsako leto več. Mar med kandidatkami, ki so se potegovale za ta položaj, res ni več tako močnih osebnosti, kot sta bili Evgenija Kegl Korošec v Bohinju in Cveta Zalokar Oražem v Domžalah? Ali se volilno telo, čeprav ga polovico sestavljajo ženske, še vedno odloča po tradicionalnih merilih, kjer so za komando določeni moški, za delo pa ženske? Kako se tudi ne bi, če v predvolilnem času niti stranka žensk ne podpre edine ženske kandidatke za županski položaj, pač pa svojo podporo nakloni enemu od moških kandidatov! Je res za delo na čelu občine, ki je pretežno operativno in zahteva predvsem dobre organizacijske sposobnosti, primernejši moški kot ženska? V Beli krajini, kjer so v vseh treh občinah izbrali ženske, se s tem ne bi strinjali. Tam župansko delo ne bo prav nič salonsko, saj Bela krajina v ekonomskem in socialnem pogledu ni ravno privilegirana pokrajina in županovanje še zdaleč ne bo le oblast in čast. Sicer pa v kriznih časih pogosto močno zaleže ženska roka. Starejši bralci se bodo spomnili Margaret Thatcher ali Milke Planinc, ki sta vodili svoji državi v težkih časih. In najbrž enako uspešno kot države bi ženske lahko vodile tudi občine.

Nekaj več uspeha kot županje pa so imele na lokalnih volitvah občinske svetnice. Ženski delež v občinskih svetih je 23-odstoten. Tako stanje strokovnjaki pripisujejo dejstvu, da od leta 2006 veljajo tako imenovane ženske kvote, ki so ob letošnjih volitvah predpisovale najmanj 30-odstotno zastopanost obeh spolov in takšno razporejenost na listah, da so tudi izvoljive. Dokler ženskih kvot še ni bilo, je bilo v občinskih svetih le dobra desetina žensk (denimo na volitvah 1994), sedaj pa se stanje popravlja. Za naslednje volitve se kvota povečuje na štirideset odstotkov, uvaja se izmenično pojavljanje spolov v prvi polovici liste, tako imenovan sistem zadrge. V nekaterih strankah in listah so ta sistem uveljavili že tokrat in tako dobili več svetnic.