Slovenščina v koroških šolah

Predsednik koroškega deželnega šolskega sveta Walter Ebner je izrazil zadovoljstvo, ker vedno več staršev brez slovenskega družinskega ozadja spoznava pomen večjezične šolske izobrazbe. Ugotovil pa je, da dvojezično šolstvo po četrtem razredu nekoliko peša, zato odgovorni v deželnem šolskem svetu izdelujejo nove koncepte za izboljšanje dvojezičnega pouka, je ob podatku, da so se prijave k dvojezičnemu pouku povečale, zapisal urednik Novic Silvo Kumer. Čeprav se je število učencev v ljudskih šolah na območju dvojezičnega šolstva v letošnjem šolskem letu v primerjavi z lanskim zmanjšalo, se je število prijav k dvojezičnemu pouku v prvih štirih razredih osnovne šole povečalo. Na 68 ljudskih šolah so starši k dvojezičnemu pouku prijavili 1928 otrok ali 97 več kot v preteklem šolskem letu. To pomeni, da se skoraj vsak drugi učenec na teh ljudskih šolah uči slovenščine. Slovenščino poučujejo tudi na glavnih šolah od četrtega razreda naprej. Zanjo se je odločilo 364 učencev. Za učenje slovenščine se odločajo tudi na drugih srednjih šolah po Koroškem. Upoštevajoč ljudske in glavne šole ter Slovensko gimnazijo, dvojezično Trgovsko akademijo in Višjo šolo za gospodarske poklice v Št.Petru v Rožu obiskuje v tem šolskem letu pouk slovenščine 4051 šolarjev ali 72 več kot v preteklem šolskem letu kljub znižanju števila učencev in dijakov.

To so številke, ki ne prikazujejo resničnih jezikovnih razmer na Koroškem. K dvojezičnemu pouku prihajajo otroci z različnim znanjem slovenščine. Kot je pretekli teden pripovedoval odgovorni urednik knjižnega oddelka Mohorjeve družbe v Celovcu Hanzi Filipič, 20 odstotkov k dvojezičnemu pouku vpisanih otrok zaradi uporabe slovenščine v družini dobro govori in razume slovensko. Pri 30 odstotkih prijavljenih otrocih je znanje slovenščine slabo, 30 odstotkov otrok pa je ne zna. Zaradi takšnih razmer in tudi zaradi pomanjkanja dvojezičnih učiteljev z dobrim znanjem slovenščine dvojezični pouk, še posebej njegov slovenski del, ni tak, kot bi si ga želeli. Dnevno sprehajanje med nemščino in slovenščino ne daje ustreznih rezultatov. Zato so se v zasebni Mohorjevi ljudski šoli v Celovcu odločili, da imajo en teden samo slovenski in en teden samo nemški pouk. Jezikovni rezultati so izvrstni, zato bi ta model kazalo uporabiti tudi na drugih dvojezičnih ljudskih šolah.