Otroci se zavedajo, da je knjiga Drevo pravljic s podpisom priljubljene ilustratorke Marlenke Stupica še bolj dragocena.

Drevo pravljičnih podob

Pri založbi Mladinska knjiga je izšla antologija pravljic in pesmi s podobami ilustratorke Marlenke Stupica. V eni knjigi tudi štiri Andersenove pravljice, ki jih je ilustrirala Marija Lucija Stupica.

Akademska slikarka Marlenka Stupica je ena od legendarnih slovenskih ilustratork, ki so tako rekoč svoj celoten ustvarjalni opus namenili otrokom. S svojimi likovnimi mojstrovinami je opremila največje slovenske in svetovne književne umetnine od Župančičevih Mehurčkov do najbolj znanih Grimmovih in Andersenovih pravljic. Sodi v generacijo avtorjev, ki so po drugi svetovni vojni s svojimi ilustratorskimi dosežki postavljali temelje in merila kvalitete vsem poznejšim generacijam slovenskih ilustratorjev, ki danes tako uspešno doma in v svetu branijo čast ene ilustratorsko najbolj razvitih nacij na zemeljski obli.

Antologijska knjiga pravljic in pesmi, ki jih je ilustrirala Marlenka Stupica, ima po eni od pravljic v njej naslov Drevo pravljic. »Mogoče sem se za tak naslov odločila zato, ker imam rada gozd in drevesa, jih pogosto rišem in so mogoče kot neka rdeča nit skozi celo knjigo. Drevo ima široko krošnjo, torej že naslov pove, da je v knjigi mnogo pravljic,« razmišlja ilustratorka Marlenka Stupica. Od likovnih podob k pesmim Iga Grudna, na katerih po Ljubljani vozi še tramvaj, njene Rdeče Kapice, Ostržka, Krojačka Hlačka do Deklice Delfine in Zvezdnih tolarjev. Podobe, ki so se številnim generacijam vtisnile v spomin prav tako močno kot pravljice same. Rdečo kapico si mnogi predstavljamo samo tako in nič drugačno, kot jo je leta 1953 narisala Marlenka Stupica. »V vsakem obdobju, ki so se izmenjavala v njenem šestdesetletnem opusu, je bila zelo sodobna avtorica, vselej s časom, ob njenih delih je bilo vedno mogoče potegniti vzporednico z mednarodnim slikarstvom,« med drugim o Stupici razmišlja Judita Krivec Dragan, avtorica uvodne besede v knjigi, svoje razmišljanje pa je v spremni besedi knjige dodal še en umetniški kritik Milček Komelj. Bogata pripovedna moč njenih ilustracij nas vedno znova spodbuja k občudovanju, ki vse od otroštva pa do zrelih let ne pojenja.

Ob tej priložnosti pa so v eni knjigi izšle tudi štiri Andersenove pravljice. Med vsemi slovenskimi ilustratorji je največ njegovih pravljic upodobila prav Marija Lucija Stupica, prezgodaj preminula Marlenkina hči.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 29. julij 2022 / 06:00

Gorenjski glas, št. 60

Gorenjski glas, 29. julij 2022, št. 60

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:56

Odpravnina ji ni pripadala

Kranjsko okrožno sodišče je nekdanji vodilni na Ljudski univerzi Kranj Darjo Kovačič in Barbaro Šmid zaradi zlorabe položaja obsodilo na pogojni zaporni kazni.

Zanimivosti / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:54

Je svetovni prvak v virtualni izdelavi jekla

Kranjčan Anže Bajželj, študent inženirstva materialov na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti, je postal svetovni prvak v virtualni izdelavi jekla v kategoriji študentov na tekmovanju SteelChall...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:53

Poraba elektrike se povečuje

V minulem letu so pri Elektru Gorenjska ustvarili 39,6 milijona evrov prihodka ter 7,16 milijona evrov dobička, kar pripisujejo doslednemu izvajanju strategije podjetja. V tem letu naj bi za investici...

GG Plus / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:52

Tudi na Dunaju slovenski vrtec

Iniciativo za slovenski vrtec na Dunaju vodi Natalija Svetina, ki se je z možem Markom ter otroki Benijem, Aleksom in Hano pred štirimi leti iz Radovljice preselila v avstrijsko prestolnico.

Mularija / ponedeljek, 23. april 2018 / 11:52

Kuhnapato v Kranju

Tudi otroci gorenjskih osnovnih šol si prizadevajo redko videne ali celo pozabljene jedi postaviti na krožnike. Obujajo postopke in njihovo kulturno ozadje. Tradicionalne jedi v zdravih različicah so...