Otroci se zavedajo, da je knjiga Drevo pravljic s podpisom priljubljene ilustratorke Marlenke Stupica še bolj dragocena.

Drevo pravljičnih podob

Pri založbi Mladinska knjiga je izšla antologija pravljic in pesmi s podobami ilustratorke Marlenke Stupica. V eni knjigi tudi štiri Andersenove pravljice, ki jih je ilustrirala Marija Lucija Stupica.

Akademska slikarka Marlenka Stupica je ena od legendarnih slovenskih ilustratork, ki so tako rekoč svoj celoten ustvarjalni opus namenili otrokom. S svojimi likovnimi mojstrovinami je opremila največje slovenske in svetovne književne umetnine od Župančičevih Mehurčkov do najbolj znanih Grimmovih in Andersenovih pravljic. Sodi v generacijo avtorjev, ki so po drugi svetovni vojni s svojimi ilustratorskimi dosežki postavljali temelje in merila kvalitete vsem poznejšim generacijam slovenskih ilustratorjev, ki danes tako uspešno doma in v svetu branijo čast ene ilustratorsko najbolj razvitih nacij na zemeljski obli.

Antologijska knjiga pravljic in pesmi, ki jih je ilustrirala Marlenka Stupica, ima po eni od pravljic v njej naslov Drevo pravljic. »Mogoče sem se za tak naslov odločila zato, ker imam rada gozd in drevesa, jih pogosto rišem in so mogoče kot neka rdeča nit skozi celo knjigo. Drevo ima široko krošnjo, torej že naslov pove, da je v knjigi mnogo pravljic,« razmišlja ilustratorka Marlenka Stupica. Od likovnih podob k pesmim Iga Grudna, na katerih po Ljubljani vozi še tramvaj, njene Rdeče Kapice, Ostržka, Krojačka Hlačka do Deklice Delfine in Zvezdnih tolarjev. Podobe, ki so se številnim generacijam vtisnile v spomin prav tako močno kot pravljice same. Rdečo kapico si mnogi predstavljamo samo tako in nič drugačno, kot jo je leta 1953 narisala Marlenka Stupica. »V vsakem obdobju, ki so se izmenjavala v njenem šestdesetletnem opusu, je bila zelo sodobna avtorica, vselej s časom, ob njenih delih je bilo vedno mogoče potegniti vzporednico z mednarodnim slikarstvom,« med drugim o Stupici razmišlja Judita Krivec Dragan, avtorica uvodne besede v knjigi, svoje razmišljanje pa je v spremni besedi knjige dodal še en umetniški kritik Milček Komelj. Bogata pripovedna moč njenih ilustracij nas vedno znova spodbuja k občudovanju, ki vse od otroštva pa do zrelih let ne pojenja.

Ob tej priložnosti pa so v eni knjigi izšle tudi štiri Andersenove pravljice. Med vsemi slovenskimi ilustratorji je največ njegovih pravljic upodobila prav Marija Lucija Stupica, prezgodaj preminula Marlenkina hči.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / torek, 16. januar 2007 / 06:00

Prevoze izvaja policija

Zgornji Brnik - Služba helikopterske nujne medicinske pomoči še vedno redno deluje, le da od sobote naprej prevozov ne izvaja več zasebno podjetje Flycom, temveč po nove...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Bohinjski velikani in Hudičev most

Stara Fužina - Znanstveno raziskovalna služba TNP organizira vsako leto sklop vodenih sprehodov in izletov po različnih delih parka, ki se imenuje Petkovi popoldnevi v...

Zanimivosti / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Sto let bohinjskega turizma

Bohinj - Bohinj praznuje letos stoto obletnico organiziranega turizma in v njeno počastitev so turistične organizacije, občina in tudi posamezniki skupaj pripravili ka...

Prosti čas / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Veter v kosteh

Letošnji Domski piknik se je končal tako, da smo bili obiskovalci praktično pregnani domov. Za to pa niso poskrbeli izvajalci s svojo glasbo, ampak kar klavrno vreme.

Zanimivosti / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Glej, mami, tjulenjčka!

"Ja, ljubček, to je pa tjulenj. Kako je zanimiv, kajne? Glej, kako plava. Tjulenjček!" "Gospa, oprostite, ampak tole ni tjulenj. To je morski lev ..."

Nasveti / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Uvod v fužinske planine

Planina Vogar (1054 m) in Vodični vrh (1621 m)