Usoda "radijskih majšin"
"Lokalni radio je pomemben zato, ker ljudje dobivajo novice s celega sveta, a potrebujejo lokalne informacije, ker tu živijo," pravi Mats Akerlund, vodja za digitalno strategijo Sveriges Radio (SR), ki je svojo novinarsko pot začel leta 1973 na lokalnem radiu v Uppsali.
Kaj čaka lokalni radio v Sloveniji v prihodnje? Je »radijska manjšina« obsojena na umiranje na obroke ali bo imela priložnost, da z izkušnjami dopolnjuje slovenski medijski prostor? Ti programi so, čeprav razpršeni v osmih slovenskih statističnih regijah, po skupnem dosegu na prvem mestu med radijskimi programi v Sloveniji (vir: Media Pool, prvo polletje 2010).
Lokalni radio: več »dražjih« vsebin
Zakon o medijih se spreminja. Bodo spremembe še omogočale pripravo in oddajanje lokalnih vsebin, od informativnih do kulturnih, izobraževalnih ipd., ki so v javnem interesu na lokalni ravni? Pripombe na osnutek medijskega zakona so v javni razpravi dali tudi izdajatelji petnajstih lokalnih in regionalnih radijskih programov s statusom programa posebnega pomena (v nadaljevanju lokalni radio), združeni v GIZ lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije. Načrtovane zakonske spremembe glede na stanje na trgu in na slovenski medijski sceni z več kot 1.300 v razvid vpisanimi mediji, lokalnemu radiu, ki predvsem odseva življenje ljudi od Murske Sobote do Jesenic, od Slovenj Gradca do Kočevja, od Šmarij pri Jelšah do Kobarida, ne obetajo nič dobrega. V Sloveniji je skupaj 98 radijskih programov, skoraj 75 odstotkov vseh je komercialnih, 17 odstotkov je lokalnih, ostali so nacionalni radijski programi, del RTVS. Večina izmed 73 komercialnih radiev je nastala po letu 1994, ko je bil sprejet zakon o javnih glasilih. Vseh lokalnih oz. regionalnih programov je 17, na Gorenjskem so štirje. Temeljna razlika med komercialnimi in lokalnimi radii je v vsebini programov. Lokalni radio pripravlja več »dražjih« govornih vsebin, več informativnih, izobraževalnih, kulturnih, športnih, mladinskih vsebin kot komercialni, vrti manj glasbe, a več slovenske glasbe kot komercialni, tudi v dnevnem času. Po vsebinah so si najbolj podobne nacionalne in lokalne radijske postaje, vse radijske postaje se financirajo iz oglaševanja, največ komercialne, manj lokalne, najmanj pa nacionalne radijske postaje, ki pridobivajo največ prihodkov iz rtv prispevka.
Najstarejši je Radio Gorenc
Leta 1990 je bilo v Sloveniji 19 lokalnih radiev, 12 med njimi jih dela še danes. Najstarejša lokalna radijska postaja v Sloveniji je Radio Štajerski val (1953). Na Gorenjskem je najstarejši lokalni radio Radio Gorenc (1963), najmlajši Radio Kranj (1990). Vmes sta Radio Triglav (1965) in Radio Sora (1979). Nobenega lokalnega radia ni v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novem mestu. Med 17 lokalnimi radii so v dobri polovici le-teh zaposleni ali bivši zaposleni ohranili lastništvo, v štirih so solastnice občine. Štiri lokalne radijske programe izdaja izdajatelj, ki izdaja tudi časopis.
Da so razmere na področju lokalnih radiev zaskrbljujoče, pove podatek, da je poslovno leto 2009 devet izmed 17 lokalnih radijskih postaj sklenilo z izgubo, še enkrat več kot leta 2008. Ob tem prihodki padajo iz leta v leto, medtem se prihodki radijskih mrež oziroma tistih, ki s frekvencami pokrivajo celotno območje države, povečujejo. Tudi podatki GZS o poslovanju vseh gospodarskih družb v panogi radijska dejavnost v letu 2009 kažejo, da je panoga poslovala z izgubo.
Tudi Svet za radiodifuzijo RS v svojem poročilu za leto 2009 ugotavlja, da smo bili v letu 2009 priče »nadaljevanju in zaostrovanju razmer na področju povezovanja radijskih postaj v t. i. radijske mreže, kar je imelo za posledico nastanek nekakšnih »nacionalnih« komercialnih radijev.« Ta proces se nadaljuje tudi v letu 2010, kar bo na koncu pripeljalo »do izginotja malih lokalnih radijskih postaj«, je zapisal svet. Lokalne radijske postaje pa so edina skupina radijskih postaj v Sloveniji, ki imajo urejene odnose s kolektivnimi organizacijami: SAZAS (od leta 1997), ZAMP (od leta 1998) in Zavod IPF (od leta 2004).
Zaostrene razmere na trgu kličejo po dolgoročni rešitvi, da so sistemsko zagotovljeni pogoji za decentralizirano pripravo lokalnih informativnih in drugih vsebin. Sicer bo trg dokončno »odnesel lokalne vsebine«, v 3-5 letih. Sedanja »cenovna« in siceršnja »vojna« med mrežami tako ruši trg, da ne bo več mogoče zagotavljati potrebne polovice sredstev za pripravo lokalnih vsebin. Ena od možnosti so medijske regije, glede na različne kriterije: območje pokrivanja, bruto domači proizvod, število občin, upravnih enot, prebivalcev, reliefne in narečne raznolikosti ipd. Sodelovanje/povezovanje več izdajateljev v mrežo in s tem zagotovitev sofinanciranja priprave lokalnega programa, ki je v javnem interesu na lokalni ravni, bi omogočilo decentralizirano pripravo dela programa.
Druga možnost je, da lokalne radijske postaje postanejo dopisniška mreža nacionalnemu radiu oziroma da se povežejo v četrti nacionalni program ali slovenski lokalni radio. Tako bi povezali Slovenijo na način, ki bi lahko koristil lokalnim in nacionalnim javnostim in prispeval k enakomernejšemu razvoju različnih delov Slovenije.
Skandinavske izkušnje so zanimive, saj so tam povezali lokalni/regionalni in nacionalni nivo. Na Švedskem poznajo tri vrste radijskih postaj: nacionalne (javni radio, financira se samo iz naročnine), lokalne komercialne radijske postaje (povezujejo se tudi v programske in komercialne mreže, financirajo se iz oglasov) in skupnostne radijske postaje (študentski, verski programi ipd., financirajo se iz donacij).
Nacionalni program gradimo na lokalnem
Nacionalni radio Sveriges Radio (SR) se financira izključno iz naročnine in ne predvaja oglasov. Eden od štirih programov SR je P 4. To je lokalni radio, ki povezuje 25 lokalnih radijskih postaj od severa do juga Švedske in je najbolj poslušan radijski program na Švedskem. V drugi polovici avgusta 2010 sem v okviru projekta Vseživljenjskega učenja Leonardo da Vinci, ki ga financira EU, obiskala lokalne radie, povezane v program P4: Radio Norrbotten (Lulea, 925 km severno od Stockholma), Radio Uppland (Uppsala, 70 km severozahodno od Stockholma), Radio Kronoberg (Växjö, 441 km jugozahodno od Stockholma), Radio Gävleborg (Gävle, 172 km severovzhodno od Stockholma) in sedež SR v Stockholmu. Začetki delovanja švedskega lokalnega radia segajo v 70. leta prejšnjega stoletja. Vsaka radijska postaja »pokriva« nekaj občin (na Švedskem je 289 občin, imajo 21 pokrajin /län/). Lokalne postaje pripravljajo svoj lokalni program ter novice in oddaje tudi za ostale nacionalne programe, del programa v večernem času in ob koncu tedna je skupen, uporabljajo isto glasbeno bazo, imajo poenoteno opremo, skupno spletno stran s svojimi podstranmi itd.). »Nacionalni program gradimo na lokalnem,« pravi Malte Lind, vodja oddelka za odnose z javnostmi SR.
Zmoremo kaj podobnega tudi v Sloveniji? Še je čas, da o tem skupaj premislimo. Ko bodo utihnile lokalne postaje, prenehali izhajati lokalni/regionalni časopisi, ko ne bo mogoče več slišati lokalnih narečij in vsebin, ki so pomembne za kulturno identiteto, socialno in družbeno okolje, bo prepozno.