Trnulje za »zaspanulje«

Speča pravljična lepotica Trnuljčica je sto let dremala v gradu, ki ga je obraslo trnje. Ko bi vile vedele, da je rešitev za predolg spanec oz. pretirano utrujenost tako blizu, bi se gotovo prej zbudila. Ampak potem ne bi bilo odrešilnega prinčevega poljuba …

No, bolj kot pravljica nas ta hip skrbi, da ne bi prespali obdobja zrelih trnulj, ki bodo, če jih bomo nabrali in pridno uživali, pregnale prekomerno zimsko dremavost, nerazpoloženost in neodpornost. Ampak malo še lahko ustavimo konje. Da so plodovi črnega trna užitni, jih mora vsaj enkrat opariti slana. V bistvu jih z lahkoto nabiramo še novembra, celo decembra.

Prave slive ali praslive – to je zdaj vprašanje

Trnulje, plodovi črnega trna (Prunus spinosa), so predhodniki današnjih sliv, zato jim ponekod še vedno rečejo divje slive ali praslive. No, tudi na videz so trnulje kot nekakšne pomanjšane slive. Kaj pa po okusu? Mhmm … Tukaj bi se večina v hipu odločila za prave slive. Ampak dajmo vendar priložnost tudi praslivi. Če že ne v surovi, pa v predelani obliki. In res je – še bolj so zdravilne, kot ste mislili …

Zdravilski aduti

Trnulje v oči bodejo po veliki vsebnosti rudnin in antioksidantov. Zlasti dobro so založene s kalcijem in železom, pa magnezijem in kalijem. Vsebujejo še nemalo taninov in sadnih kislin, pektinov in flavonoidov, trpkih čreslovin in še bi lahko naštevali. Med vitamini je največ vitamina C. Po vsebnosti slednjega se zlahka kosajo z limonami.

Poznojesenska zaščita in radost

Trnulje dozorijo prav v času, ko človek najbolj potrebuje zaščito pred tegobami, ki jih s sabo prinaša hlad, denimo prehladi, virozami in drugimi obolenji. Čeravno so temno modri plodovi črnega trna že septembra videti povsem zreli, so takrat še precej trpki, grenki, kisli, skratka neužitni. Ko pa jih nekajkrat pokrije slana, se zmehčajo in jih lahko uživamo. Sicer so še vedno nekoliko trpki in kiselkasti s sladkim podtonom, pa vendar. Če že ne gre, da bi goltali surove, imamo na voljo veliko možnosti predelave. Tisto v obliki marmelade poznamo, kaj pa porečete na trnuljevo vino, žganje in liker ali pa sirup, žele, kašo, kompot, trnulje v kisu ali preprosto – v čaju?

Blago odvajalo

Ljudsko zdravilstvo je plodove trnastega grma, ki raste povsod po Sloveniji, najraje v živih mejah, po robu zaraščajočih se travnikov in na robu gozda, s pridom in na mnogotere načine uporabljalo. Čislali so jih kot pomagalo zoper zimsko utrujenost, čistilo za kri in krepčilo za želodec. Naše babice in prababice so iz drobnih sliv najraje kuhale kompot in marmelado. Oboje je spodbudilo tek in delovalo kot blago odvajalo, zlasti pri otrocih. Enak učinek naj bi imel tudi trnuljev čaj, ki poleg tega učinkuje tudi pri želodčnih in črevesnih krčih, ledvičnih in kamnih v mehurju, neredni menstruaciji, kožnih izpuščajih, aftah, vnetjih v grlu in ustni votlini …

Preliv in prevretek

Do trnuljevega čaja pridemo na različne načine. Lahko se odločimo za preliv. V tem primeru suhe plodove 6 do 8 ur namakamo v hladni vodi, nato vse skupaj segrejemo do vrelišča in pustimo, da se primerno ohladi. Pijemo po tri skodelice čaja na dan. Kdor bo pripravljal prevretek, naj v litru vode prevre zvrhano žlico posušenih in zdrobljenih trnulj in pusti, da se vsebina ohladi, nato pa odcedi, doda nekaj medu in pije čez dan. Na ta način si človek poveča odpornost in je na dobri poti, da prežene utrujenost.