Mozaik patra Rupnika v kranjski cerkvi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 29. oktober 2010 / 06:00

V cerkvi sv. Modesta v Kranju je prejšnji teden dokončal mozaik sloviti umetnik, pater Marko Ivan Rupnik, znan po svojih umetninah v Rimu, Lurdu, Fatimi ... Na steni kranjske cerkve je upodobil motiv pokristjanjevanja Slovencev.

»Šest let je minilo, odkar smo se z idejo o mozaiku za cerkev sv. Modesta obrnili na patra Rupnika. Že kmalu si je prišel ogledat cerkev, nekoliko dlje pa je trajalo, da je zamisel dozorela. Poleg tega je imel umetnik v delu več pomembnih projektov v svetovnih romarskih središčih, medtem pa smo mi skromno in ponižno čakali in dočakali,« je o tem, kako je najnovejša kranjska cerkev (zgrajena leta 1993) za poslikavo dobila tako pomembnega umetnika, dejal župnik Mitja Štirn. Navsezadnje je bilo to obdobje kar pravšnje, da so iz darov vernikov zbrali denar, dodaja župnik. Dela še niso povsem končana, pridejo še kamnoseška dela, v prihodnje nemara še križev pot, potem bo cerkvica s približno osemstočlanskim občestvom pri Vodovodnem stolpu, na Zlatem polju in v Struževem, dobila končno podobo.

Patra Marka Rupnika smo srečali zadnji dan, ko je v cerkvi s sodelavci končeval izdelavo mozaika. Kako da je ob velikih svetovno znanih projektih našel čas za kranjsko cerkev?

»S sodelavci z enako vnemo, intenzivnostjo in resnostjo delamo na pročelju bazilike v Lurdu, kjer smo na sceni sveta, ali pa v najbolj skriti gorski vasici. In dejansko se je tako tudi zgodilo. Ko smo namreč zaključili dela v Lurdu, smo šli takoj nato v majhno vasico s 180 prebivalci nad Bormiom v severni Italiji in tam delali z enakim navdušenjem in ljubeznijo kot v Lurdu,« je povedal pater Rupnik. Sam mozaik je bil postavljen v tednu dni, pred tem pa je s sodelavci delal v ateljeju, kjer najprej izdelajo podobe.

»Tu gre za podobo Kristusa križanega, kjer je precej golega telesa, in to je v naši viziji mozaika zelo zahtevno delo. Pokaže se, da je snov živa, dinamična, da ima svojo voljo, svojo dušo. Ko ta snov postane telo, postane izraz ljubezni. Potem se ne vidi več snovi, pač pa izraz ljubezni, dobrota spremeni snov,« pojasnjuje umetnik in dodaja, da takšno delo zahteva izredno koncentracijo. Pater Rupnik dela z zelo raznoliko ekipo. O njej pravi: »Smo iz devetih narodov in iz treh cerkva: pravoslavni, grško in rimskokatoličani. Ko sem nekoč eno od sodelavk vprašal, kateri od naših mozaikov se ji zdi najbolj močan, je po kratkem molku odvrnila: naša ekipa. Tudi to ima torej svoje sporočilo. Kjerkoli smo delali, so bili ljudje ganjeni, ko so videli način dela, odnos do dela, držo med nami. Dokler je tako, je smiselno delati za cerkev.« Motiv mozaika, ki so ga izdelali za cerkev sv. Modesta, je povezan s teologijo krsta. »Gre za sv. Modesta, ki je krstil slovenski narod, jaz pa sem skušal to povezati z našim slovenskim mitom pokristjanjevanja, ki ga je zapisal Prešeren v krstu pri Savici.«