Pogodba je za Avstrijo obveznost

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 25. oktober 2010 / 06:00

Na Brdu je bil simpozij o položaju koroških Slovencev 55 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe.

Brdo – Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane je v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve in vladnim uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu pretekli teden povabil na simpozij predstavnike slovenskih organizacij na Koroškem in slovenske poznavalce nekdanje in sedanje koroške problematike. Simpozija, na katerem sta sodelovala tudi minister za Slovence v zamejstvu in posvetu, akademik dr. Boštjan Žekš in poslanec državnega zbora Miro Petek, se je udeležil tudi eden od najbolj znanih avstrijskih strokovnjakov za mednarodno pravo, profesor na dunajski univerzi dr. Gerhard Hafner, ki velja za vplivnega oblikovalca avstrijskih stališč v reševanju problematike manjšin.

Avstrijska državna pogodba iz maja leta 1955 je edino zagotovilo za pravice slovenske in hrvaške (Avstrijci uporabljajo izraz »narodne skupine«) v Avstriji. Zato so nesprejemljivi njeni poskusi, da bi celotno pogodbo ali posamezne dele zaradi spremenjenih zgodovinskih okoliščin razglasili za zastarele ali bi jo celo nadomestili z ustavnim zakonom, Slovenci pa naj bi v zameno izjavili, da so vse njihove zahteve uresničene. Celovški odvetnik Rudi Vouk je naštel nerešene probleme položaja osrednjih organizacij, ki imajo še vedno status društva, neustrezno pomoč slovenskim medijem, katerih obstoj je v veliki meri odvisen od pomoči Slovenije, omejene možnosti dvojezičnega pouka v celotnem sistemu osnovnega šolstva, nerešen problem dvojezičnih krajevnih napisov in uporabe slovenščine pred uradi na celotnem dvojezičnem območju in neustrezno financiranje slovenskih ustanov, še posebej zelo uspešne slovenske glasbene šole. Če bi Avstrija izpolnjevala člen 7 državne pogodbe, Slovenija tudi ne bi sicer upravičeno zahtevala nasledstva Jugoslavije pri podpisu državne pogodbe. Vanjo so zapisali zaščito Slovencev predvsem zato, da Jugoslavija ni več zahtevala tistega dela koroškega ozemlja, kjer živijo Slovenci. Dr. Herhard Hafner pa je pojasnil, da Avstrija priznava Sloveniji pravico do zaščite svoje manjšine, zahteva po nasledstvu pa je sporna, saj maja leta 1945 Slovenije kot države ni bilo in ni bila v vojni z Nemčijo. Tako namreč določa klavzula o pravici do nasledstva. Oba pravna strokovnjaka sta ocenila, da je sedaj pravi čas za rešitev problemov Slovencev na Koroškem. Napetosti so se umirile in možnosti za dialog je več. Tudi osnutek novega zakona o narodnih manjšinah, ki ga pripravljajo na Dunaju, je dober. Takšnega mnenja so bili tudi predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem, ki so sodelovali na simpoziju.