Sled, ki je čas ne more izbrisati

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 24. oktober 2010 / 06:00

Izšel je zbornik Vasi v objemu žitnih polj: Primskovo, Klanec in Gorenje, Sprehod skozi čas od pradavnine do današnjih dni. Zapis gospodarskega, kulturnega in zgodovinskega dogajanja obsega 432 strani v trdi vezavi.

Svet Krajevne skupnosti (KS) Primskovo pri Kranju v mandatnem obdobju 2006 – 2010 si je na pobudo predsednika mag. Draga Štefeta za eno prednostnih nalog postavil izid zbornika. To jim je tudi uspelo, zajetno čtivo so predstavili prejšnji teden ob prazniku KS Primskovo. »Zbiranje gradiva za monografijo Primskovega nam je bilo v zadovoljstvo, pogovori z izkušenimi krajani pa koristen kažipot. Dobro vemo, da včasih fotografija lahko pove veliko več kot lepo zapisana beseda. Naši prednamci so nam zbrali veliko fotografskega gradiva, saj je ideja, da se pripravi zbornik, že dalj časa živela med njimi. Morda jim ni manjkalo veliko, da bi se tega lotili, vendar moram povedati, da taka naloga ni enostavna za amaterje, saj zahteva nekajletno skrb in tudi dosti priganjaškega dela, da sami opravimo zastavljeno nalogo ter poskrbimo tudi za tehnične in finančne zadeve, ki so nujni in še zdaleč ne zanemarljivi spremljevalci takega projekta,« je v uvodni besedi zapisal mag. Drago Štefe, ki je na predstavitvi poudaril, da je imel srečno roko pri izbiri sodelavcev, ki jih je gnala velika volja, da začeti projekt dokončajo.

Zbornik obsega 432 strani v trdi vezavi z več kot 500 barvnimi in črno-belimi reprodukcijami, fotografijami in ilustracijami ter več kot 50 grafičnimi ponazoritvami. V posameznih poglavjih je strokovno in ljubiteljsko podan prikaz življenja v krajevni skupnosti: Primskovo, Gorenje in Klanec skozi čas, Iz cerkvene zgodovine, Medvojna pričevanja, Naravne znamenitosti, Gospodarstvo in infrastruktura, Šolstvo, Kulturno društveno življenje, Znane osebnosti, Na pomoč, Spomini, izročila, prigode, Primskovo v dokumentarni kroniki. 42 prispevkov je napisalo 31 avtorjev: Franc Benedik, Mihaela Blatnik, Marjan Černivec, Franc Drolc, dr. Damir Globočnik, Niko Grafenauer, Berta Golob, Metka Rogelj Herman, Martin Kadivec, mag. Štefan Kadoič, Miha Kern, Primož Kern, Vladimir Knific, Marija Kos, mag. Nika Leben, Renata Pamič, mag. Drago Papler, Simon Papler, Anita Peteh, Brane Šmid, Bea Kranjc Poredoš, mag. Metod Rogelj, mag. Monika Rogelj, Marija Simčič, Metka Sosič, Matija Šorli, mag. Drago Štefe, Vinko Tušek, Janko Zupan, mag. Marjana Žibert in Andrej Žalar. »Veliko smo se pogovarjali o naslovu zbornika, potem pa je članica Sveta KS Primskovo Mihaela Blatnik predlagala Vasi v objemu žitnih polj. Malce smo razmislili in rekli, pa saj to je nekaj fantastičnega. Tudi sam se še zelo dobro spominjam s soncem obsijanih žitnih polj. Naslovnico je zelo kvalitetno oblikoval akademski slikar Marko Tušek,« je povedal mag. Drago Štefe in dodal, da je prvemu pokazal zbornik akademiku prof. dr. Borisu Paternuju, ki je pohvalil lepo oblikovano in kvalitetno razdelano knjigo.

»Težko je bilo izbrati, kaj pisati, o čem pisati. Idej je bilo mnogo, naše vodilo pa predvsem, da bi se v zborniku našel prav vsak Primskovljan. Danes se premalo zavedamo, na kako bogatem in posebnem območju živimo. Svetovno znane osebnosti so živele tukaj,« je poudarila predsednica Odbora za izdajo zbornika Marija Simčič in dodala, da ima zabeleženih kar šestindvajset uradnih sej v zvezi z zbornikom, vmes med eno in drugo sejo pa je bilo še veliko dogovarjanj, usklajevanj, načrtovanj. V Odboru za izdajo zbornika so bili poleg Simčičeve mag. Drago Štefe, mag. Drago Papler (glavni in odgovorni urednik), Nives Križnar (lektorica), mag. Štefan Kadoič, Janko Zupan, žal pokojni Vladimir Knific, Franc Benedik, Marko in Vinko Tušek ter Andrej Žalar. »Zadnjo sliko za knjigo je posnel Marko Tušek 19. septembra 2010, to je narasla reka Kokra po tridnevnem deževju, avtor članka zanimivih prigod in spominov Marjan Černivec pa se je ravno tisti čas nepričakovano znašel na mostu med Primskovim in Rupo,« je povedal mag. Drago Papler. E-knjiga je bila zaključena dva dni kasneje, 21. septembra 2010.

Najpomembnejšo listino je pri zbiranju gradiva odkril Janko Zupan iz leta 1479, izdano v Rimu, ko kardinali podeljujejo kapeli blažene device Marije na Primskovem sto dni odpustkov na določene dni v letu. Originalni pergament hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana, kopijo pa Janko Zupan. »Prepričana sem, da bomo z zbornikom zapolnili veliko vrzel enotnega zapisa dogajanj in življenja naše krajevne skupnosti, in da bo predstavljal sled, ki je čas ne more izbrisati. Kar bo ostalo nedorečenega, pa naj bo naloga in izziv za naslednje zapise,« je zapisala Marija Simčič.