Dvesto let kranjske gimnazije

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / sreda, 20. oktober 2010 / 06:00

S slavnostno akademijo na Brdu pri Kranju je Gimnazija zaokrožila praznovanje dvestoletnice gimnazijskega izobraževanja na Gorenjskem.

Brdo pri Kranju – »Ta gimnazija je skozi vsa obdobja znala ohranjati široko izobrazbo in humanistično naravnanost. Z vrsto dejavnosti ob rednem šolskem programu goji duh doseganja odličnosti na vseh področjih, kar dokazujejo tudi dosežki dijakov,« je na slavnostni akademiji ob dvestoletnici kranjske gimnazije poudaril častni govornik, predsednik vlade Borut Pahor. Z ustanovitvijo liceja leta 1810 se je po besedah ravnatelja Francija Rozmana Kranj pridružil redkim slovenskim mestom, ki so v tistem času premogla podobne ustanove, zato ima ta dogodek izjemen pomen tako za njihovo ustanovo kot Kranj in celotno Slovenijo. V dvesto letih je čez njen prag stopilo na tisoče ambicioznih maturantov. Slovesnosti na Brdu so se udeležile tudi tri nekdanje maturantke, ki so maturo opravljale pred sedemdesetimi leti.

Gimnazije, je poudaril Borut Pahor, so bile vedno nosilke prihodnje inteligence in eden najpomembnejših dejavnikov oblikovanja slovenske narodno politične identitete. »Te šole so zato ne le spomenik, ampak tudi opomnik in odraz boja za slovenski učni jezik in široko dostopnost znanja,« je še dejal Pahor. Skozi pomembne mejnike v zgodovini kranjske gimnazije se je v svojem govoru sprehodil slavnostni govornik, nekdanji dolgoletni ravnatelj Valentin Pivk. Skoraj natanko pred dvestotimi leti, natančneje 10. oktobra 1810, je v Ilirskih provincah začela veljati odredba, ki je na slovenskem etničnem ozemlju določala ustanovitev devetih gimnazij, štirih licejev in ene centralne šole v Ljubljani. Takrat je svojo gimnazijo dobil tudi Kranj. Pomen te odredbe Pivk vidi tudi v tem, da je določala, da se pouk odvija v jeziku dežele, v kateri je šola. V zgodovini gimnazije je potem sledilo več prekinitev, pomemben preobrat pa se je znova zgodil leta 1894, ko je Kranj dobil popolno gimnazijo. Ves čas, je spomnil Pivk, pa je bila gimnazija trn v peti nemškim krogom, saj je prispevala h krepitvi nacionalne zavesti, zato so iskali vse možnosti, da bi jo ukinili. Ob njeni dvestoletnici, je dejal Pivk, se je zato treba spomniti tudi vseh tistih, ki so si ves ta čas prizadevali za gimnazijo in jo podpirali.