Zasvojenost z računalnikom (1)

"Skrb nas mora spodbujati k dejanjem in ne k potrtosti." (Karen Horney)

Vse več staršev je zaskrbljenih zaradi velike količine časa, ki ga otroci preživijo pred računalniki. Če hočemo priznati ali ne, nam je računalniški duh ušel iz steklenice. Namesto da bi bil računalnik delovno orodje in zgolj pripomoček, postaja družabnik in najboljši prijatelj. Nima smisla, da krivimo računalnik, saj je bil narejen le zato, da bi nam olajšal delo, stike iz enega sveta na drugega in iskanje informacij. Sami smo tisti, ki odločamo o tem, kakšno vlogo ima računalnik v naši družini. Ali je sredstvo za krajšanje časa ali pripomoček za delo? Ali rajši sedim pred računalnikom ali med bližnjimi ljudmi? Že sam zgled in način uporabe računalnika s strani odraslih imata veliko vrednost. Zato se najprej vprašajmo, kaj nam pomeni računalnik? Ali smo lahko brez njega na dopustu, ali se umaknemo v njegov svet, da bi imeli mir pred pravim svetom? Ali ga imamo za izgovor, da se nam ni potrebno pogovarjati? Ali imamo res delo in nam je računalnik v pomoč? Ali pa se delamo, da delamo … Sama si težko predstavljam delo brez računalnika. Vendarle ga nočem imeti na dopustu. To se mi zdi zaslužen čas, ki ga hočem uživati brez pošte in vsakdanjih novic. Vse počaka, pa če verjamete ali ne. Ne obstaja služba, v kateri bi moral biti na razpolago tristo petinšestdeset dni. Kdor pravi, da ima takšno službo, si le pripisuje vlogo nenadomestljivega in pomembnega človeka, ki uporablja delo kot beg pred odnosi. Tako starši kažemo otrokom, kaj je prosti čas in v kolikšni meri smo že vzeli računalnik za svojega partnerja ali družinskega člana. Druga stvar, ki je vredna razmisleka, pa je, kdaj in zakaj kupimo računalnik otrokom. Ali otroci res že tako zgodaj potrebujejo svoj računalnik in zakaj? Za nekaj strani referata, za katerega je potrebno pobrskati po spletu in natipkati, ne potrebujejo svojega računalnika že v tretjem razredu.