Rakitovec proti holesterolu

Rakitovca v Sloveniji ne srečamo ravno pogosto, zato je najbolje, da si ga posadimo v vrtno živo mejo. Septembra in oktobra, ko dozorijo njegovi, z vitaminom C in ključnimi antioksidanti izjemno obdarjeni plodovi, si iz njih pripravimo sokove in marmelade. Še posebej radi jih uživamo, če trpimo za pomanjkanjem vitamina C, če bi si radi okrepili imunski sistem, preprečili nastanek krvnih strdkov ali zmanjšali raven škodljivega holesterola v krvi.

Rumene ali oranžne plodove navadnega rakitovca (Hippophae rhamnoides) nabiramo septembra in oktobra oziroma preden so čisto zreli, saj je takrat količina vitamina C v njih največja. Uporabimo jih za sokove, marmelade, kompote ali likerje, surovi pa niso užitni.

Pri nas se redko pojavlja

Rakitovec je zelo razširjena rastlina, ki jo srečamo od severne Portugalske preko Pirenejev in Alp, do Balkana, v Turčiji, osrednji Rusiji, vse tja do Mongolije, Koreje in Japonske. No, pri nas se z njim ne moremo ravno pohvaliti, saj ga najdemo le za vzorec. Če že, so pravi naslov prodišča in prodnata obrežja rek. Zadnja leta pa ga zaradi njegove dekorativnosti vse pogosteje gojimo – ne le v domačih vrtnih živih mejah, pač pa tudi v grmovnatih nasadih ob novih cestah ali parkiriščih. Glede na njegovo redko zastopanost pri nas, ga mnogi ne poznajo, zato se spodobi, da ga na kratko predstavimo. O njem lahko govorimo kot o listopadnem grmu ali nizkem drevesu, ki doseže do deset metrov višine. Ima trnaste veje s srebrnkasto skorjo. Listi so ozki, podolgovati in jajčasto suličasti. Zgornja stran je sivo zelene, spodnja pa srebrno bele barve in poraščena z dlačicami. Rakitovec ima drobne rumenkaste cvetove, ki so zraščeni v grozdasta socvetja in poženejo zgodaj spomladi v pazduhah dvoletnih poganjkov. Iz oplojenih cvetov se na ženskih rastlinah razvijejo majhni jajčasti plodovi rdeče oranžne ali rumeno oranžne barve. V plodovih je po ena jajčasta peška, obdana s trdo lupino. Plodovi ostanejo na rastlinah še dolgo potem, ko te odvržejo listje.

Dragocene učinkovine

Jagode rakitovca slovijo po izjemno visoki vsebnosti vitamina C. Vsebovale naj bi ga kar desetkrat več kot limone. Pohvalijo se lahko tudi z dobro zastopanostjo vitaminov iz skupine B (B1, B2, B3, B9, B12), provitaminom A in vitaminom E. Vsebujejo tudi veliko ključnih antioksidantov, ki so koristni za ožilje, saj zaustavljajo delovanje škodljivega LDL holesterola, krepijo imunski sistem, pospešujejo obnovo poškodovanih celic, zmanjšujejo staranje kože, ščitijo pred ultravijoličnimi žarki, krepijo vezno tkivo … Flavonoidi povečajo črpalno moč srca, elastičnost ožilja in znižujejo periferni krvni tlak. Stimulativno delujejo tudi na imunski sistem in preprečujejo nastanek tumorjev. Pomembna sestavina plodov naj bi bil tudi kvercetin, ki izboljšuje moč srčne mišice, s tem pa tudi krvni obtok. Nenazadnje pa je v plodu še obilica sadnih kislin, kot so jabolčna, vinska, citronska, jantarjeva in oksalna. Slednje delujejo blago odvajalno in pospešijo delovanje črevesnih mišic.

Rakitovec tudi proti raku?

Tradicionalno zdravilstvo je rakitovec uporabljalo pri krvavitvah sluznice in dlesni, kot krepčilo pri neješčih otrocih in odraslih ter pri pomanjkanju vitamina C. Obnesel se je tudi pri pljučnici, gripi, davici, utrujenosti, zlasti spomladanski, in za utrjevanje spolne moči. Z njim so pospeševali krvni obtok. Tudi sodobna znanost rakitovcu posveča precej pozornosti. Velja za eno najbolj raziskanih rastlin glede vitamina C. Potrdili so tudi, da rakitovec vsebuje sestavine, ki vplivajo na zmanjšanje ravni holesterola v krvi in preprečuje nastajanje krvnih strdkov. V Rusiji z njim zdravijo celo nekatere vrste raka. Priporoča se ljudem, ki imajo večje potrebe po vitaminu C, denimo športnikom, rekonvalescentom in kadilcem.

Celi želodčni čir

Dr. Katja Galle-Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem ugotavlja, da olje iz plodov deluje proti vnetjem, baktericidno in ščiti kožo. Olje iz semen ščiti jetra pred vplivi različnih škodljivih snovi in preprečuje nastanek krvnih strdkov. Znanstveniki so potrdili, da olje iz oplodja in semena celi želodčni čir. Olje iz plodov uporabljajo za celjenje opeklin, operativnih brazgotin in v kozmetiki. Bilo naj bi tudi čudovito sredstvo za odpravo gubic.

Koristni pripravki

V zdravilne namene navadno uporabljamo sok in marmelado, redkeje jemljemo po žličkah izvleček, ki ga dobimo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Do soka pridemo sledeče: jagode rakitovca denemo v posodo, jih prelijemo z vodo tako, da jih prekrijemo in pustimo stati pol ure, nato jih precedimo skozi krpo in skušamo iztisniti čim več soka. Shranimo jih v manjših steklenicah v hladilniku. Po okusu ga razredčimo z vodo in sladimo z medom. Pripravkov iz rakitovca ne jemljemo zvečer, saj močno poživljajo. Odsvetuje se sočasna uporaba rakitovca in zdravil proti strjevanju krvi.