Kinološki dogodek presežnikov

V Celju se je začela Evropska razstava psov. Gre za kinološko prireditev presežnikov, saj v tem delu Evrope tako velike razstave še ni bilo, pravi predsednik Kinološke zveze Slovenije mag. Blaž Kavčič.

Razstava se bo v dvoranah Celjskega sejma stopnjevala do velikega finala v nedeljo, 3. oktobra, zvečer. Obiskovalci bodo videli okoli 15 tisoč psov 350 različnih pasem iz 50 držav, okoli 11 tisoč jih je le na evropski razstavi, ob tem pa potekajo še specialne razstave z okoli pet tisoč psi. Prirediteljica dogodka je Kinološka zveza Slovenije, njen predsednik mag. Blaž Kavčič, sicer predsednik Državnega sveta in gorenjski rojak iz Form pri Škofji Loki, pa ga označuje takole:

»To je doslej daleč najbolj pisan in množičen dogodek v vsej zgodovini Slovenije. Glavnina razstavljenih psov je iz tujine (iz Slovenije jih je samo 460), največje število iz Italije, Rusije, Madžarske in Češke. Med pasmami je na ogled največ ameriških staffordshirskih terierjev, nemških dog, zlatih prinašalcev in psov italijanske pasme cane corso. V spremljevalnem programu predstavljamo širši kontekst sobivanja in sodelovanja človeka in psa. Otroci bodo prikazali rezultate svojega enoletnega dela v zvezi s psi v projektu Hermanov kotiček, ki je potekal pod okriljem Celjskega muzeja. Videli bomo, kako otroci vodijo pse, pa tudi visoko šolo sodelovanja človeka in psa od tekmovalne discipline agility in športne discipline frizbi do prikaza dela policijskih in vojaških psov.«

Blaž Kavčič dogodku pripisuje tudi velik gospodarsko - turistični pomen, saj je ob dejstvu, da večina razstavljavcev prihaja iz tujine, povezan z okoli sto tisoč prenočitvami. Obiskovalce pa pričakujejo pretežno iz domovine, kar okoli 50 tisoč naj bi si jih ogledalo to »prireditev presežnikov«.

»V sklopu razstave pa je v dogovoru z ministrom za kmetijstvo organizirana tudi seja sveta za zaščito živali, kjer se bomo pogovarjali o aktualnem stanju na področju zaščite živali in tudi o pripravah na prenovo zakonodaje, ki ureja posedovanje in vzrejo psov. V skupini, katere delo koordiniram v Državnem svetu, so zunanji in notranji strokovnjaki, imeli smo že vrsto sestankov z zainteresirano javnostjo, pripravili smo okroglo mizo ravno po tragičnem dogodku z bulmastifi, kjer smo predstavili rešitve, ki jih predlaga kinološka zveza,« je povedal sogovornik, ki rdečo nit spremenjene zakonodaje vidi v večji preventivi. »S preventivo želimo doseči pozitivne učinke za dobrobit psa, spodbujati odgovorno lastništvo psov in bolje zaščititi tudi javni interes. S tem bi posegli na področje razmnoževanja psov, kjer sedaj vlada nedopustna stihija, kar je v grobem nasprotju tako s koristmi živali kot z javnim interesom. Nekateri z rejo psov kujejo bajne zaslužke, povzročajo pa veliko škode živalim in ljudem. V sodelovanju z veterinarsko zbornico imamo namen poskrbeti za tako rešitev, da bodo vsi mladiči, ne glede na to, ali so rodovniški ali ne, z mikro čipom označeni že v leglu. Na različne načine želimo spodbujati, da bi se z razmnoževanjem psov ljudje ukvarjali izključno na urejen način in z vso odgovornostjo, in sicer na družinski ravni, ne pa nekakšni farmski reji.«

V pogovoru z mag. Blažem Kavčičem je čutiti, da je velik ljubitelj psov. Z njimi se ukvarja od gimnazijskih let, pred 38 leti je postal takrat najmlajši kinološki sodnik, danes pa je sodnik za večino priznanih pasem psov. Z ženo sta vzreditelja samojedov, hčerka pa je lastnica psa pasme staffordshirski terier.