Kompava, pomočnica pri črevesnih vnetjih

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Brezstebelna kompava je svoje zdravilne skrivnosti dolgo skrivala za svojimi bodečimi listi. Zanjo se v ljudskem zdravilstvu niso prida zmenili. Veljalo je, da bolj kot ljudem pomaga domačim živalim. Dajali so jo prašičem, ki niso imeli teka, in kravam za spodbudo pri parjenju. Novejša dognanja so obelodanila, da naj bi kompava zavirala razvoj povzročiteljev tifusa, paratifusa, griže in drugih črevesnih vnetij, in da ima izjemno antibiotično moč.

Oktobra kopljemo korenine

Dvomim, da se med bralci najde kdo, ki ne bi v hipu prepoznal brezstebelne kompave (Carlina acaulis). No, za vsak primer na hitro le strnimo, da gre za rastlinico, ki ima zelo kratko steblo oz. je povsem brez njega, na kar opozarja že ime – brezstebelna kompava. Ima velike, svetleče se bele cvetne koške, listi pa so tik nad zemljo združeni v pritlično listno rozeto. Kompava uspeva po vsej naši državi, najraje pa ima travnike, pašnike in gozdne obronke. V zdravilne namene nabiramo zgolj korenine, ki so dolge do dvajset centimetrov. Kopljemo jih v oktobru po cvetenju ali pa marca in aprila. Pred sušenjem jih operemo in razrežemo ter sušimo v pečici.

Napovedovalka vremena

Brezstebelno kompavo večina pozna po bolj razširjenemu imenu bodeča neža. Čeravno je v našem ljudskem zdravilstvu niso uporabljali veliko, so ji naši predniki nadeli še precej drugih ljudskih imen. Vražji striček, sitnec, kozja potica, bržavda, kampaneža, dodoneža, božje drevce, gompava, kužnica, pumpava, barometra, vremenarka so le nekatera med njimi. Bolj ali manj kažejo na njeno osovraženost oziroma neuglednost in na to, da jo od živali rade jedo le koze. No, pa tudi na to, da so kompavo svoj čas čislali kot zanesljivo vremenarko – kadar kompava zapre svoj cvet, se gotovo obeta slabo vreme.

Proti črevesnim zajedavcem

Kljub ne pretirani priljubljenosti kompave v tradicionalnem zdravilstvu so njene zdravilne odlike spoznali že davno. Z njo so čistili črevesje in preganjali črevesne zajedavce, predvsem gliste in trakuljo - tako pri ljudeh kot pri domačih živalih, predvsem pri prašičih. Za čaj iz korenine je veljalo, da žene na vodo in spodbuja izločanje seča. Kompavo so čislali kot protistrup in z njo uspešno zdravili kačje ugrize. Zoper črevesne tegobe so koreniko najprej sesekljali in strli v možnarju. Iz ene unče so nato pripravili skodelico prevretka in ga počasi srkali. Da se je stanje izboljšalo, je bilo treba spiti dve do tri skodelice čaja na dan.

Korenika v kisu za krepitev dlesni

S pomočjo kompave so včasih preganjali zobobol. Njeno koreniko so namočili v jabolčni kis in že so prišli do odličnega protibolečinskega pripravka, s katerim so spirali ustno votlino. Na ta način so si krepili dlesni, preganjali zobobol, in se znebili tudi aft in ranic v ustni votlini.

Antibiotični učinek

Novejša dognanja so pokazala, da kompava v korenini vsebuje eterično olje z antibiotičnim učinkom ter fitoncide, ki naj bi zavirali razvoj povzročiteljev tifusa, paratifusa, griže in drugih črevesnih vnetij. Vsebuje tudi veliko inulina, čreslovine in smole.

Prevretek in vino

Čaj kompave pripravimo kot prevretek: žličko narezane korenine kuhamo deset minut v četrt litra vode. Zjutraj in zvečer popijemo po pol skodelice prevretka. Čaj smemo piti le v zmernih količinah in krajše časovno obdobje, saj v nasprotnem primeru lahko povzroča drisko in bruhanje. Korenino kompave lahko za dva tedna namočimo tudi v močnem belem vinu. To vino uporabimo za tople obkladke, s katerimi zdravimo rane, ki se nerade celijo, lišaje in čire.