Večerja za posebne goste

Več je manj: film Butec na večerji je komedija, ki francosko kuhinjo zamenja z instantno ameriško hitro hrano ter upa, da gostje ne bodo opazili razlike.

Komedije francoskega režiserja Francisa Vebra so očitno usojene na hollywoodske predelave. Že njegov režijski prvenec Igrača iz leta 1976 je dobil stilsko preobrazbo s komikom Richardom Pryorjem, Mož z rdečim čevljem je postal Tom Hanks, Robin Williams je zaigral v rimejkih filmov Kletka norcev ter Očetov dan, komedijo Trije begunci pa je v ameriški produkciji na novo posnel kar Veber sam. Za vse h'woodske rimejke velja, da so padli globoko pod kakovostno raven originalov, ki so bili v Franciji veliki hiti. Hollywood, ki vidi v Vebru uspešnega in predvsem dobičkonosnega avtorja, je naredil napako, ko je skušal uspešnicam na silo dodati še nekaj svojega, ko je torej podvomil o originalu, ko se je torej imel za pametnejšega in izvirnejšega od originala.

Prav zaradi nečimrnih dodatkov se pri selitvi v ameriški prostor francoska žlahtnost izvirnikov izgubi: časovna raztegnjenost rimejkov razkroji ritem in tempo filma. Originali so krajši in jedrnati, hitro tekoči, strjeni z dobro odmerjenimi vložki humorja skozi ves film. H'woodski produkciji pa se je zdelo to očitno premalo in prekratko, zato so filme brez potrebe daljšali: Vebrove komedije trajajo od 80 do 90 minut, h'woodske predelave pa tudi do pol ure dlje, čeprav nimajo vsebinsko ničesar za dodati – nepotreben bonus.

Po istih stopinjah gre tudi film Butec na večerji, najnovejša predelava Vebrovega nagrajenega hita Večerja butcev iz leta 1998. Filmu sicer uspe ustvariti tipično Vebrovo homosocialno atmosfero naveze dveh moških, v tem primeru finančnika Tima (Paul Rudd), ki mora, če želi napredovati v podjetju, na 'poslovno' večerjo pripeljati naivnega, dobrosrčnega tepca Barryja (Steve Carell), da ga bo lahko visoka družba poniževala ter se zabavala na njegov račun. Ta gesta odbije Timovo zaročenko, kar da Barryju veliko časa in prostora, da se vtiri v Timovo življenje kot njen nadomestek. Nekateri gagi sicer delujejo komično, vendar pa je med njimi preveč dolgoveznih prizorov, namenjenih samim sebi.

V filmu nekdo izmed bogatih tajkunov izjavi, da je za večerjo plačal, zatorej hoče za ta denar tudi nekaj zabave. Ironično s tem označi gledalce filma, ki so plačali vstopnice, da bi od filmske predstave tudi nekaj imeli, ne pa da so povabljeni le na večerjo, po kateri bodo ostali bolj ali manj lačni.

Ocena: 2,5/5