Škodo še ocenjujejo

Obilne padavine in poplave so po gorenjskih krajih povzročile veliko strahu, katastrofalne škode pa tokrat na srečo ni bilo.

Žiri, Poljane, Kamnik – »Srečo imamo, ni bilo katastrofalno,« pravi ljudski glas v Žireh, to pa nam je potrdil tudi Damjan Govekar, poveljnik štaba Civilne zaščite Žiri: »Glede na poplave v drugih krajih po Sloveniji, vsaj kar vidimo po televiziji, smo jo dobro odnesli.« Zaradi izredno slabih napovedi so bili v Žireh minuli konec tedna dobro pripravljeni, čakali in imeli tudi veliko dela. Pa vendar, Govekar v šali pove, je imel več dela z novinarji.

»V petek smo se lahko zanesli le na sebe, saj so bile ceste zasute in poplavljene, vode pa med najvišjimi v zadnjih 50 ali celo sto letih,« pojasnjuje in dodaja, da bi bila lahko sobotna noč usodna, vendar se je oblak utrgal nekaj kilometrov proč, Žiri pa so jih odnesle brez katastrofe. »V Žireh imamo srečo, da je bila pred leti izvedena regulacija Sore, saj so bile pred tem Stare Žiri večkrat pod vodo, hkrati pa ima voda možnost, da se razlije po poljih in ima zaradi tega manjšo rušilno moč,« še pojasni Govekar.

Od približno devetdesetih ogroženih objektov, nad katerimi so gasilci in člani civilne zaščite nenehno bedeli (med njimi tudi zdravstveni dom, gospodarski objekti, bencinski servis in žirovsko župnišče) je bila poplavljena le klet župnišča, voda je prišla tik do objektov. »Poplavilo je približno trideset objektov, na več mestih je poškodovana in sedaj uničena cesta Žiri–Logatec, zaradi zemeljskih plazov in usadov je poškodovana tudi cesta proti Rovtam in na Smrečje,« še pojasni Damjan Govekar. Šele v torek so v Žireh tudi preklicali opozorilo o obveznem prekuhavanju vode.

V sosednji občini Gorenja vas-Poljane hujših težav s poplavami ni bilo. Žal je tudi tokrat zalilo več kleti v Poljanah, škoda se je pokazala čez dva dni, pravi župan Milan Čadež: »Zaradi razmočene zemlje so se utrgali zemeljski plazovi, poškodovanih je več občinskih cest. Škodo moramo še evidentirati, zagotovo pa nas čaka zahtevna sanacija plazov v Javorjah in Žetini.« V obeh občinah škodo ta teden še popisujejo, a so, kot rečeno, zadovoljni, da ob tokratnih močnih nalivih hujših posledic ni bilo.

Na Kamniškem več kot štirideset zemeljskih plazov

Močno deževje je minuli konec tedna na območju občine Kamnik najbolj prizadelo Tuhinjsko dolino in mesto, stanje pa se je večinoma umirilo že v začetku tedna, zato je občinskim službam v teh dneh že uspelo zbrati prve grobe ocene škode. V občini je bilo sicer poplavljenih okoli 120 objektov, sprožilo pa se je tudi več kot štirideset zemeljskih plazov in samo ti so povzročili za več kot milijon in pol škode. Kot je povedal vodja kamniške civilne zaščite Matjaž Srša, so včeraj na najbolj kritičnih plazovih že začeli sondažne izkope in analize (včeraj je to potekalo na Hribu in na Selah). Število plazov, kot kaže, še narašča, saj so novega odkrili v sredo v bližini zdravilnega gaja v Tunjicah. Sedem občanov, ki so jih zaradi ogrožanja zemeljskih plazov evakuirali iz treh objektov, se je že v ponedeljek vrnilo domov. Evidentiranje škode na objektih in infrastrukturi še poteka. Na intervencijah je doslej sodelovalo 535 gasilcev, opravili so 3500 delovnih ur in razdelili več kot 1500 protipoplavih vreč. Župan Tone Smolnikar dodaja, da se je civilna zaščita odzvala pravočasno in da bi bile posledice lahko še hujše, če ne bi od zadnjih katastrofalnih poplav pred tremi leti skupaj z državo izvedli številnih investicij na vodotokih in cestni infrastrukturi. Občino Kamnik je Uprava RS za zaščito in reševanje že uvrstila med prizadete občine, ki morebiti lahko računajo na državno pomoč, a župan je povedal, da bodo del sredstev za sanacijo skušali zagotoviti tudi iz občinskega proračuna. O sprejetju ukrepov za delno sanacijo bodo svetniki odločali na izredni seji, ki bo predvidoma v sredo. Gasilci so pripravljeni tudi na napovedane padavine ta konec tedna. Včeraj so zato poskrbeli tudi za zaščito plazov na Veliki Lašni in v Stolniku.