Nagrada je prihod v cilj

Danes se v Atenah začenja sloviti Špartatlon, kar 246 kilometrov dolga tekaška preizkušnja, ki jo je od Slovencev do sedaj uspelo premagati le Dušanu Mravljetu, loteva pa se je tudi Škofjeločan Lojze Primožič.

Škofja Loka - Želja da bi poljubil kip kralja Leonidisa v Šparti in s tem zaključil dirko vseh dirk, sloviti Špartathlon, zagotovo tli nekje globoko v srcu vsakega ultramaratonca. Vendar cilj vidijo le redki. Med Slovenci je bil to do sedaj le trmasti Gorenjec Dušan Mravlje.

Letos, ob 2500. obletnici, ko je vojaški kurir Filipides iz Aten tekel v Šparto prosit za pomoč, da bi se Atenci ubranili pred napadi Perzijskih hord, bo ta 246 kilometrov dolga dirka še posebej slovesna. Kot vsako leto se bo preizkušnja začela zadnji petek v septembru ob 7. uri zjutraj pod Akropolo v središču Aten. Pot bo tekmovalce vodila po razgibanem terenu ob obali do Korintskega prekopa in kasneje prek Peloponeza proti Šparti. »Že izpolnitev pogojev, da se uvrstiš na start legendarnega ultramaratona, je zelo selektivna, vseeno pa cilj običajno doseže le okrog trideset odstotkov tekačev. Tekma je zahtevna ne le zaradi razdalje, ampak tudi zaradi časovnih limitov, vremenskih razmer in zahtevnega terena. Časovni limiti so postavljeni na vsaki od 75 okrepčevalnic, in če nisi dovolj hiter, te takoj izločijo. Skupen časovni limit je 36 ur. Vremenske razmere se gibljejo med dobrimi 30 stopinjami v senci podnevi, spustijo pa se tudi do 4 stopinj ponoči, ko tekači prečkajo gore. Običajno ponoči tudi dežuje, tako da so predvsem spusti lahko kar nevarni,« pojasnjuje edini Gorenjec, ki bo letos nastopil na Špartatlonu, Lojze Primožič in dodaja, da dirka vseskozi poteka pod skrbnim policijskim in zdravniškim nadzorom, na progi pa je mnogo prostovoljcev, ki pomoč na okrepčevalnicah štejejo kot nekakšno poslanstvo. »Niti zmagovalec niti nihče drug, ki pride do cilja, ne dobi nobene materialne nagrade, le požirek vode iz reke Evrotas in oljčni venec. Nagrada je čast, da si prišel v cilj Spartathlona,« pravi 41-letni Škofjeločan Lojze Primožič.

»Zahtevni treningi so končani, zadnjih 14 dni sem večina počival, opravil sem nekaj relaksacijskih tekov in se v mislih pripravljam na tekmo. Z mano potujejo stari borci: Edo Krnić - človek za vse, Matej Medved - šofer in maser, in Neža Mravlje, sicer naša najboljša ultramaratonka in fizioterapevtka, ki je na Špartatlonu in mnogih drugih ultra preizkušnjah v preteklosti spremljala očeta Dušana, ki mi je v veliki meri nesebično pomagal z nasveti, saj je prava zakladnica izkušenj. Tekma bo naporna tudi zanje, saj bo treba ostati buden in pazljiv do sobotnega večera, čeprav mi lahko pomagajo le na štirinajstih točkah na dirki. Vendar že to, da so tam, v težkih trenutkih veliko pomeni,« je pred odhodom v Grčijo tudi povedal Lojze, kateremu bi po zmagi na šesturnem nočnem ultramaratonu v Wildonu v Avstriji med pripravami na Spartathlon, 3. mestu na Ultrabalatonu na Madžarskem, zmagi na zimski Trans Sloveniji ... in drugih ultra dosežkih cilj v Šparti gotovo pomenil vrhunec v karieri.