Za jeklene celo v višinski šotor

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / četrtek, 23. september 2010 / 06:00

Triatlon jeklenih v Bohinju je izziv posebne vrste. Tekmovalci se poleg treninga v želji za čim boljši rezultat posvečajo tudi drugim dejavnikom. Eden izmed njih je zagotovo oprema: predvsem čoln in kolo. Dodajamo še Močnikovo izkušnjo z višinskim šotorom.

Zadnjo soboto v avgustu je vsako leto v Bohinju triatlon jeklenih. Gre za preizkušnjo posebne vrste, ki se začne z veslanjem po Bohinjskem jezeru, nadaljuje z gorskim kolesarjenjem do pod planine Konjščice in zaključi z gorskim tekom do Vodnikove koče. Ni potrebno posebej poudarjati, da moraš biti za takšno preizkušnjo dobro fizično, pa tudi psihično pripravljen. Za nastopajoče je tekma pravi izziv, na katerega se pripravljajo celo leto, pravzaprav je to plod večletnega treninga. Tisti najboljši trenirajo praktično vsak dan po nekaj ur. Večino treninga je na kolesu in teku, kar nekaj pa je potrebno tudi veslati, da iz čolna prideš z ne prevelikim zaostankom in ne preveč utrujen.

Veliko govora je med jeklenimi tudi glede opreme, ki je prav tako zelo pomembna, bolj kot si marsikdo misli. Napredek je velik, predvsem glede kajakov. Če jih je pred leti večina sedela v spustih, so sedaj trend čolni za mirne vode. Najboljši jih menjajo skorajda vsako leto, gre pa za nič kaj poceni športne rekvizite, brez katerih pa na triatlonu ne gre. Časi veslanja so se najbolj izboljšali. Prav na račun prve discipline je letos rekord jeklenih izboljšal biatlonec Janez Marič. Nov rekord je 2 uri 21 minut in 30 sekund. Veslal je 38 minut in 20 sekund. Za primerjavo: ob svojem zadnjem nastopu leta 2006 je imel Marič čas čolna 42 minut in 4 sekunde, leta 2002 pa celo 44 minut in sekundo. Napredek je očiten, seveda tudi na račun več veslaškega treninga, pa tudi hitrosti čolna.

Glede na to, da je oprema draga, si jo številni tudi izposodijo. Tudi Marič je ubral to prakso, tudi pri kolesu. Tekmovalci želijo imeti čim lažjega. Marič si ga je izposodil pri trenerju biatlonske reprezentance Urošu Velepcu. Slednji je še vedno zelo športno aktiven in pred kratkim je nastopil na Lovemanu, iron polovički na Bledu. Kolo je bilo lažje od osmih kilogramov. Med tistimi, ki sta tekmovala z izposojenim kolesom in smo ju ujeli v foto objektiv, sta bila tudi Glasovec Grega Flajnik in član Kondorja Uroš Bertoncelj. Oba sta stara znanca jeklenih.

Dva tedna doma v višinskem šotoru

Med tistimi z največ nastopi na jeklenih je Metod Močnik. Letos je bil osemnajstič zapored. Z eno samo izjemo je bil absolutno vedno v deseterici, dvakrat celo drugi in dvakrat tretji. Najboljši čas ima 2 uri in 35 minut. Letos so bile njegove priprave prav posebne. Prav na hitro se je odločil, da bo preizkusil, kako bo nanj vplivalo bivanje na višini. Ker hodi v službo, je odmislil možnost bivanja pri Valjavcu, mu je pa slednji izposodil višinski šotor. V njem je doma prespal štirinajstkrat, zadnjič tri noči pred tekmo. »Spal sem na višini od 2400 do 3 tisoč metrov. Udobje seveda ni enako, kot je spati v navadni postelji. Poleg tega si utrujen, pozoren moraš biti, da ne treniraš preveč, s preveliko intenzivnostjo. Premalo sem počival, saj hodim še v službo in imam družino. Je pa bila zanimiva izkušnja, čeprav rezultata ni bilo pravega. Efekt je bil najbolj negativen ravno na dan tekme. Bil sem popolnoma iz forme. Do zadnjih dni je bilo vse optimalno, potem pa je šlo v treh dneh navzdol. Verjetno sem kje naredil kaj narobe,« je zanimivo izkušnjo pojasnil Metod Močnik. Pravi pa, da bo to izkušnjo še ponovil in da je primerna tudi za športnike amaterje: »Vsak zase mora naštudirati. Že zjutraj na dan tekme sem vedel, da ne bo šlo. Srčni utrip je bil nenormalno visok, 65, drugače ga imam v mirovanju v povprečju 42. Če bi bili jekleni dva dni kasneje, bi bilo verjetno drugače.« Zanimivo je, da je Močnik tudi eden redkih, ki kolesarski del opravi s cestnim kolesom.

Vse za triatlon jeklenih. To je geslo, ki gotovo drži za veliko tekmovalcev. Je res poseben izziv. Nekateri se borijo za čim višjo uvrstitev, za druge je velik uspeh, da pridejo do cilja. Zmagovalci pa so vsi, ki končajo to vzdržljivostno preizkušnjo.