Male divjadi vse manj, srnjad z drisko

V lovski družini Sorško polje ugotavljajo, da ima srnjad v jesenskem času pogosto drisko.

Jeprca – »Nižinsko lovišče Sorško polje, ki obsega 3300 hektarjev, je bilo v preteklosti eno najbogatejših lovišč z malo divjadjo, zdaj je ta zaradi intenzivnega kmetovanja, monokultur ter uporabe fitofarmacevtskih sredstev praktično pred izumrtjem,« ugotavlja Franc Šetina, predsednik Lovske družine Sorško polje, in navaja podatke, da so še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na leto odstrelili tudi po 120 poljskih zajcev, preko tristo jerebic in okoli 250 fazanov. Kaj pa zdaj? »Jerebica je zaščitena in je ne smemo streljati, poljskih zajcev odstrelimo pet na leto, fazana nobenega. Z velikimi napori pri izdelavi remiz, ki služijo divjadi za zimsko kritje, nam še uspeva zadržati nekaj zadnjih kit jerebic. Močno ogrožen je tudi poljski zajec, kjer beležimo izgube zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu in plenilcev, še zlasti kanj, ki so se pretirano razmnožile. Ohranilo se je še nekaj jat fazanov, ki pa v našem lovišču niso avtohtona divjad.«

Glavna lovna divjad v lovišču je srnjad, letni odvzem je 120, od tega trideset odstotkov predstavljajo izgube ob košnji trave in ob trkih z vozili na cestah. »V jesenskem času opažamo, da ima srnjad drisko. Domnevamo, da je to zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev na njivah s krompirjem in ogrščico ter na strnišču, a da ne bo dvomov o vzrokih, bomo v prihodnje poginulo srnjad in poljske zajce dali v analizo. Na problem smo opozorili tudi inšpektorja, ki je ugotovil, da v kmetijstvu uporabljajo dovoljena škropiva,« je dejal Franc Šetina in dodal, da si v lovski družini želijo, da bi kmetje, kadar je to le možno, namesto »kemije« uporabili divjadi prijaznejšo tehnologijo in da bi država dovolila le uporabo tistih fitofarmacevtskih sredstev, ki niso škodljiva za divjad.

Miran Hafner, vodja odseka za divjad in lovstvo v kranjski območni enoti zavoda za gozdove, pravi, da je za upadanje števila male divjadi več razlogov. Na kmetijskih površinah je vse manj grmov, ki dajejo kritje mali divjadi, kmetijska pridelava se je intenzivirala – tudi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, v setvenem kolobarju pa tudi ni več take pestrosti, kot je bila nekdaj. Posamični primeri driske pri srnjadi so po njegovem mnenju lahko tudi posledica zastrupitve s kemičnimi sredstvi, vendar pa so po doslej znanih izkušnjah najpogostejši razlog za to želodčni in črevesni zajedavci. Driska je pogostejša v loviščih, kjer je gostota srnjadi prevelika, glede na kakovost okolja oz. razmere za preživljanje srnjadi.