Jezero na Soči, planina Javorca (9)

Z ladjico Lucijo sva se peljala po akumulacijskem jezeru za hidroelektrarno Doblar na Soči. Kupila sva vozovnico, ki te popelje za dobri dve uri na sever in jug, v ceno pa je vključeno še izdatno kosilo. Ne le, da je bila vožnja romantična, tudi zanimivo je bilo videti, kako v zeleno modro Sočo priteka Idrijca, umazano rjava zaradi nevihte v njenem porečju. Dan sva zaključila s sprehodom ob mostarskem jezeru.

Tudi v petek dopoldne so naju zasrbele pete. Po zajtrku sva se zapeljala v Tolmin, zavila proti Zatolminu in nadaljevala vožnjo proti planini Polog. Dobro vzdrževana in dobro označena cesta te pripelje do parkirišča, od koder je le dvajset minut hoje do spominske cerkvice sv. Duha na planini Javorca, ki velja za najlepši spomenik prve svetovne vojne v Posočju. Zgrajena je bila leta 1916 v spomin na padle vojake avstro-ogrske vojske. V hrastove plošče, ki se kot knjiga odpirajo na stenah ladje, je vžganih 2564 imen. Cerkvica je leta 2007 pridobila znak evropske kulturne dediščine. Od tu dalje sva šla na dve uri in pol trajajočo krožno pot do izvira Tolminke. Šla sva mimo planine Polog po lahki kolovozni poti in se pri odcepu obrnila desno, tako sva šla v krog v nasprotni smeri urnega kazalca. Kmalu sva prišla do struge Tolminke, čez katero se zapelješ z žičnico. To je zelo zanimiva naprava, saj deluje tako, da se največ dva postavita nanjo in z rokami poganjata kolo. Škoda le, da je veselja hitro konec. Potem te pot vodi mimo planine Prode in naprej po slabo označeni poti do lovske koče pri izviru Tolminke. Žal je bila ta zaprta, čeprav bi nama bila prišla še kako prav, ker je ravno začelo deževati. Petkov izlet sva zaključila mokra do kože.

V soboto sta iz Ljubljane spet prišla Dragan in Milena. Dogovorili smo se za obisk Babje jame pod Gorenjim Logom na poti iz Avč proti Mostu na Soči. Milena, Franci in jaz smo se športno oblečeni in obuti odpravili od doma v Avčah po asfaltni cesti proti železniški postaji Avče in s ceste krenili po kolovozu proti Dolenjemu Logu. Hodili smo z zemljevidom v roki, ker pot ni nič označena. Prišli smo do razcepa in morali smo se odločiti. Franci ima zelo dobro orientacijo, zato smo krenili v pravo smer po težko prehodni gozdni poti. Med potjo smo naleteli na voznika bagra, ki je ravno urejal del kolesarske poti, ki bo kolesarjem omogočil neprekinjeno vožnjo od Mosta na Soči do Avč. Povprašali smo še njega in napotil nas je še malo naprej.