Glasbeni veterani se obračajo v grobu

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / torek, 21. september 2010 / 06:00

V zadnjem času je veliko prahu dvignil osnutek novega zakona o medijih, ki opredeljuje manjši, le 15-odstotni delež predvajanja slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih.

Sedanja ureditev namreč določa, da morajo nacionalne radijske postaje predvajati najmanj 40 odstotkov slovenske glasbe, komercialne pa polovico manj, razlika pa je, da zdaj to lahko storijo kadarkoli, v primeru sprejetja novega zakona pa bo 15-odstotna kvota slovenske glasbe morala biti dosežena med 6. in 20. uro. Predvideno zmanjšanje obveznih glasbenih kvot je precej razburilo glasbene ustvarjalce. Pred kratkim so se sešli tudi s predstavniki ministrstva za kulturo in jim predlagali, naj bodo kvote slovenske glasbe na prvem in drugem programu RTV Slovenija od 30- do 35-odstotne, na drugih radijskih postajah pa 20-odstotne (v dnevnem času). Na ministrstvu zatrjujejo, da bodo predloge skrbno proučili do oblikovanja končnega predloga zakona po končani javni razpravi 20. septembra.

Plestenjak: Udarjeni bodo mladi glasbeniki

Na osnutek novega zakona se je med prvimi že pred časom ostro odzval skladatelj Mojmir Sepe, ki meni, da manjši delež domače glasbe vodi v izgubo slovenske identitete, v primeru sprejetja zakona pa namerava vrniti državno odlikovanje. »Upam, da bo s tem dejanjem dovolj močno opozoril ministrstvo za kulturo, naj se zdrami, in naj se neha igrati s kulturo, jezikom in identiteto naroda,« ga podpira glasbenik in avtor Jan Plestenjak. »Država razglablja, ali bi prodala nekatera podjetja tujcem, jezik, ki seveda ni naprodaj, bo pa počasi kar ukinila,« je ogorčen Plestenjak. Na vprašanje, kakšna bi bila po njegovem dobra ureditev, je odvrnil, da je žalostno, da sploh potrebujemo ureditev, saj bi morali zaradi zavednosti podpirati najprej drug drugega: »Ker pa tega očitno ni, bi bilo prav, da se obdrži vsaj obstoječi delež in časovno enakomerno razporedi čez 24 ur programa. Če se delež zmanjša, tega ne bomo občutili uveljavljeni izvajalci, največja škoda bo narejena mladim, ki jim bodo drastično zmanjšali možnosti za uspeh.«

Glasbenik in predsednik Slovenske unije glasbenih ustvarjalcev Zoran Predin je prepričan, da je zmanjšanje obveznih glasbenih kvot v popolnem nasprotju z ohranjanjem slovenske nacionalne identitete: »To je za tako majhen narod lahko nepovratno usodno. Še Evropa v istem osnutku zahteva petino evropske glasbe. Francija denimo zahteva šestdeset svoje glasbe, pa so velika nacija. Kot narod potrebujemo lastno avtorsko glasbo, lastno glasbeno sceno, ki je zibelka novih, mladih skupin.« Sam zagovarja obvezno kvoto za vse radijske postaje po principu ena tuja, ena domača skladba. Kakovostne slovenske glasbe je po njegovem ogromno, treba jo je samo poiskati in predstaviti, za to pa radijska postaja potrebuje kvaliteten arhiv in izobraženega glasbenega urednika.

Bulič: Zadaj stoji kapital

»Jože Privšek, Marjana Deržaj, Majda Sepe in ostali glasbeni veterani se obračajo v grobu,« je osnutek zakona pokomentiral Dragan Bulič, glasbeni urednik na Radiu Slovenija. Tudi po njegovem je kakovostne slovenske glasbe dovolj: »Nasprotno trdijo tisti, ki ne poslušajo dovolj naših izdelkov. Letos sem do septembra prejel in preposlušal 27 izdelkov slovenskih izvajalcev. Glasbe je dovolj, tudi kvalitetne, treba si je vzeti čas in jo poslušati. Verjamem, da za vsem skupaj stoji kapital, ki ima interes, da je slovenske glasbe na programih čim manj.« Postavitev kvot se mu sicer zdi smešna, po njegovem bi morali slovenske izvajalce že na splošno podpirati.

Oblak: Murko ne bo nič bolj priljubljen

Predsednik upravnega odbora in izvršni direktor mreže Infonet Leo Oblak po drugi strani meni, da bi morali mediji, za katere se ne plačuje naročnin in živijo od reklam, imeti proste roke pri izbiri glasbe. Zasebne radijske postaje bodo, ugotavlja, v primeru sprejetja zakona čez dan morale predvajati kar trikrat več slovenske glasbe kot doslej – torej petnajst namesto pet odstotkov. »Glasbeniki pravijo, da je glasbe dovolj, saj je po njihovem mnenju vsa kakovostna. Zakaj se vsi ti avtorji zagovorniki slovenske kulture niso prijavili na Emo?« se sprašuje. Po njegovem že sedaj več kot polovica zasebnih slovenskih radijskih postaj predvaja večinoma slovensko glasbo: »Zakon pa želi v to prisiliti še ostale radijske postaje, tako bodo imele vse postaje isto glasbo. Poslušalci imajo že zdaj svobodo, da izberejo radio, ki predvaja veliko slovenske glasbe, denimo Veseljaka, Srako, Radio Triglav, Ognjišče, ali pa program, ki predvaja le najbolj popularne slovenske pesmi.« Pomembno se mu zdi tudi, ali je pesem ljudem všeč: »Če bomo desetkrat na dan predvajali Damjana Murka, ta avtor ne bo nič bolj všeč poslušalcem, prej bodo ugasnili radio.«