Začasna rešitev je Marija Ogrin

V petek, 10. septembra 2010, je bil v Gorenjskem glasu objavljen članek z zgornjim naslovom. Spodaj podpisani člani kolektiva Gorenjskega muzeja smo globoko razočarani nad citirano objavo članice Mestnega sveta, naše nekdanje sodelavke, gospe Nataše Robežnik. Iz njenih besed veje poskus diskreditacije delovanja muzeja.

Po mnenju gospe Robežnik naj bi (še) sedanja direktorica mag. Barbara Ravnik zapustila muzej v popolni anarhiji, kjer lahko vsak vlada. Po definiciji je anarhija nered, ki označuje odsotnost hierarhije. Spodaj napisani člani kolektiva temu mnenju odločno nasprotujemo. Le kako bi Gorenjski muzej, če bi v njem vladala anarhija, lahko postal spoštovana ustanova med slovenskimi muzeji in med našimi obiskovalci? Spomladi letos je bila tudi javno predstavljena evalvacija slovenskih muzejev, kjer smo dosegli zavidljivih 98 točk od 100 možnih in smo visoko nad slovenskim povprečjem. Ta uspeh smo dosegli s timskim delom vseh: od direktorice, strokovnih delavcev do tehničnih in skupnih služb.

 

Kolektiv muzeja ves čas svoje delo na področju varovanja in skrbi za premično dediščino opravlja visoko strokovno in rezultate svojega dela redno posreduje javnosti; priprava razstav, pedagoška dejavnost in izdajanje publikacij. V prid dobremu delu v muzeju govorijo tudi številke: od leta 2005 do vključno 2009 se je število obiskovalcev zvišalo od 80.807 na 126.672. V letu 2009 smo pripravili niz občasnih razstav: 17 v Mestni hiši, 11 v Prešernovi hiši, sedem v Galeriji Prešernovih nagrajencev, štiri v Muzeju Tomaža Godca. Naše razstave so gostovale na 17 različnih lokacijah doma in v tujini. Poleg redne dejavnosti smo ves čas na visokem strokovnem nivoju pripravljali novo stalno razstavo Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti za prenovljeni grad Khislstein. Mar bi bilo to možno, če bi vladala anarhija?

 

Direktorica mag. Barbara Ravnik je z veseljem podprla pobude strokovnih delavcev, ki so pri svojem delu imeli proste roke. V trenutkih dileme, ko je šlo za strokovne zadeve, se je posvetovala s kolektivom in sprejela njegovo mnenje, pri upravnih in poslovodnih odločitvah je delovala v dobro muzeja. Njeni odločnosti in pogumu se lahko zahvalimo, da smo pred odprtjem prenovljenega gradu Khislstein, da bomo dobili nove delovne in upravne prostore ter depojske prostore, ki jih predstavlja naša trenutna lokacija na Savski cesti 34.

 

Dolgoletne izkušnje mag. Barbare Ravnik na področju vodenja muzeja so neprecenljive, zato je bila tudi sprejeta na mesto direktorice Narodnega muzeja Slovenije. Njeno odločitev podpiramo, saj si štejemo v čast in veselje, da bo osrednjo in najstarejšo muzejsko inštitucijo v državi vodila direktorica, ki je s svojim delom odločilno zaznamovala razvoj Gorenjskega muzeja v smeri sodobnega evropskega muzeja.

 

Na koncu naj dodamo samo še sledeče. Če nihče od prijavljenih štirih kandidatov ni imel »zadostnih upravljavskih izkušenj za upravljanje javnega zavoda v krizni situaciji spreminjanja sistema financiranja Gorenjskega muzeja s strani Ministrstva za kulturo«, kako je lahko eden od takih kandidatov, čeprav je član kolektiva, nato imenovan za vršilca dolžnosti? Smo mar postali del neiskrene politike in predvolilnega boja?

 

Mateja Likozar,

mag. Barbara Kalan,

Jelena Justin,

Marjanca Jelič,

Eli Knaflič,

Helena Rant,

mag. Monika Rogelj,

mag. Marjana Žibert,

Magda Zore,

Sevdija Dješević,

Timka Kojić,

Zdenka Kramar,

mag. Tatjana Dolžan Eržen,

Stane Perčič,

Mateja Parte,

mag. Irena Jeras Dimovska,

Beba Jenčič,

Barbara Štangl,

France Benedik