Vlada nima prave formule

Prvak opozicije, predsednik SDS Janez Janša, ki je v soboto v Kranju podprl županskega kandidata Bojana Homana, je za Gorenjski glas komentiral nekatere aktualne politične probleme.

Državni zbor je sprejel novelo zakona, ki se nanaša na zamrznitev plač v javnem sektorju. Iz kakšnih razlogov ji nasprotujete?

»Vlada je predložila zakon, s katerim je spremenila formulo doseganja večinskega soglasja sindikatov za spreminjanje kolektivnih pogodb v javnem sektorju. Po novem je večina že štirideset odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. To je po našem mnenju sporno iz dveh razlogov: ker je nepošteno spreminjati pravila med samimi pogajanji, tak pristop pa je tudi nepotreben in kontraproduktiven. Sindikati javnega sektorja so po naših izkušnjah sicer zelo trdi pogajalci, a so tudi pragmatični. Dokazali so že, da so pripravljeni upoštevati širši interes, saj so se več let namerno odpovedovali usklajevanju plač s produktivnostjo, da je Slovenija izpolnila pogoj za vstop na evrsko območje, česar ji brez pristanka sindikatov, da bodo plače v javnem sektorju za odstotek zaostajale za produktivnostjo, ne bi pravočasno uspelo. Vlada bi po našem mnenju lahko s pogajanji v okviru obstoječe formule dosegla enak učinek, ne da bi razburila 150 tisoč ljudi. SDS je bila pripravljena, čeprav nas vlada ni obveščala ali se z nami usklajevala, tudi podpreti začasen intervencijski zakon, s katerim bi omejili plače v javnem sektorju, če sindikati ne bi pristali na razumno rešitev. Toda do tega ni prišlo, zakon je sprejet z glasovalnim valjarjem vladne koalicije, sindikati pa lahko z zbiranjem podpisov izvajanje zakona zadržijo. Tudi če ne pride do referenduma, bo zakon ostal neuveljavljen do tedaj, ko bo morala vlada izplačati ob naslednjem roku plačna nesorazmerja in proračun bo namesto, da bi kaj privarčeval, izgubil. Vlada je tu ravnala enako nespametno kot pri poskusu, da za nekaj milijonov evrov, ki bi jih privarčevala pri zdravniških dežurstvih, praktično razsuje zdravstveni sistem. Vsi, razen vlade, vemo, da v Sloveniji manjka petsto zdravnikov; ta sistem ne more delovati, če razpoložljivi zdravniki ne delajo več, kot je z zakonom določeno.«

Kako sicer prihraniti v zdravstvu?

»Nekaj milijonov evrov bi lahko privarčevali v nekaj mesecih samo v Kliničnem centru z drugačno organizacijo ali pa pri sedaj močno pretiranih cenah, ki jih plačujemo za zdravila farmacevtski industriji. Ta beleži silne dobičke tudi v času krize.«

Pričakujete, da bo 27. septembra stavka v javnem sektorju?

»Mogoče da, mogoče ne, slovenska vlada običajno takrat, ko vsi drugi že zdavnaj spoznajo, za kaj gre, tudi sama pride k pameti in na koncu večkrat popusti na celi črti. To se je zgodilo pri zdravnikih in to se bo po vsej verjetnosti zgodilo pri plačnem problemu v celotnem javnem sektorju. Ta vlada se namreč ni sposobna soočiti z razmerami, ki bi nastale, če bi javni sektor dlje časa stavkal.«

Že za pomlad ste napovedali, da bodo nemiri, da bodo šli ljudje na ulice … Menite, da se to utegne zgoditi jeseni?

»Nisem govoril o te vrste ulici, govoril sem o političnih zborovanjih, ki bodo spomladi na slovenskih ulicah in trgih, in ta so tudi bila v času pred referendumom o arbitražnem sporazumu. Največje zborovanje je organiziral ravno Zbor za republiko na ljubljanskem Pogačarjevem trgu. Žal je vlada kljub temu uspela s potrditvijo arbitražnega sporazuma na referendumu, kar ima lahko bistveno bolj dolgoročne posledice za slovenski nacionalni interes kot deset lokalnih volitev. Gre za nepopravljivo škodo. Tokrat se ob slabšanju socialnega položaja v Sloveniji napovedujejo zborovanja drugačne vrste; še posebej, če bo vlada iskala rešitve tam, kjer jih ni.«

Kako gledate na vladni predlog pokojninske reforme?

»Vlada ne predlaga novega pokojninskega sistema, zato pravzaprav ne gre za reformo, ampak samo za zaostritev pogojev upokojevanja. Podpiramo tisti del zakona, ki predvideva, da se pokojninski sistem očisti vseh nepokojninskih izdatkov. Pri ključni spremembi pa vlada predlaga, da naj bi v prihodnje delali bistveno dlje, plačevali več in na koncu dobili znatno nižjo pokojnino. Tako pa ne bo šlo. V vsakem primeru je treba to tematiko reševati z nacionalnim soglasjem. Ne gre samo za neposreden interes vseh zaposlenih in upokojencev, ker imamo medgeneracijski solidarnostni sistem pokojninskega zavarovanja, pač pa tudi za interes prihodnjih generacij. Nesporno je, da se življenjska doba podaljšuje, da se dlje časa prejema pokojnine iz pokojninske blagajne, da se ti viri še posebej krčijo v času, ko gospodarstvu ne gre dobro in je število brezposelnih večje, ko manj ljudi vplačuje v pokojninsko blagajno. Če bi bila povprečna upokojitvena delovna doba res takšna, kakršna velja v sedanjem zakonu (realno pa je v povprečju okrog 33 let), Slovenija še vrsto let ne bi potrebovala pokojninske reforme. Kljub temu je nesporno, da sprememba pokojninske zakonodaje ni tako urgentna, da ne bi imeli dovolj časa za resen dialog. Dejstvo je, da bo treba zaradi demografije in naravnih zakonitosti delati dlje in da bo treba več vplačati v pokojninsko blagajno, vendar pa bi zato morali na koncu dobiti višjo in ne nižje pokojnine. Vladni obeti po eni strani povečujejo število tistih, ki se želijo čim prej upokojiti še po starem sistemu, hkrati pa demotivirajo mlade, ki raje delajo prek študentskega servisa in pogodb in se jim nič ne mudi v delovno razmerje in z vplačili v pokojninski sistem, ker pravijo, da pokojnine tako ali tako ne bodo dočakali. To ustvarja vse večjo izgubo pokojninski blagajni, saj jih vanjo vplačuje vse manj, iz nje pa odhaja vse več pokojnin. V SDS smo zaradi teh krutih dejstev še posebej razočarani, ker je vlada iz pokojninskega sistema umaknila osebni račun. Vlada bi morala ponuditi drugačno formulo: delali bomo dlje (ob daljši življenjski dobi in boljših delovnih razmerah, kot so jih imeli naši starši), plačevali bomo več (plače so boljše kot nekdaj), ampak na koncu bo vsak dobil toliko, kot je vplačal. Tako je npr. v nekaterih skandinavskih deželah. Kar vplačaš, ostaja evidentirano na tvojem pokojninskem računu, in vedno veš, kakšna bo tvoja pokojnina, če boš plačeval določeno število let. Evidenca vplačil na osebnem računu v današnji informacijski tehnologiji ni problem, vendar vlada tega ni predlagala zato, ker si ne želi preglednosti pokojninskega sistema.«