Kako iz cenovnega primeža?!

Na kmetijskem ministrstvu si bodo prizadevali, da bi uredili cenovna razmerja med pridelavo, predelavo in trgovino.

Mekinje – »Vsi župani me sovražijo, ker ne pustim več zidati na najboljši kmetijski zemlji. S spremembami zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so v javni razpravi, bomo zaščitili od 150 do dvesto tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, na katerih posegi ne bodo dovoljeni, in še približno petsto tisoč hektarjev, na katere bo sicer možno poseči, a bo sprememba namembnosti tako draga, da investitorji tudi pomislili ne bodo, da bi gradili na takšni lokaciji. Kmetije pa se bodo lahko širile na kmetijska zemljišča, ne da bi morale pred tem spreminjati namembnost zemljišča,« je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan na poslanskem večeru, ki ga je pripravila kamniška poslanka Julijana Bizjak Mlakar v sodelovanju s predsednikom odbora kamniške izpostave kmetijsko gozdarske zbornice Jožefom Romšakom.

Kot smo slišali na večeru, ima Slovenija nizko samooskrbo s hrano in tudi vse manj živilsko predelovalne industrije, ki pa je v primežu trgovine. »Že v Evropi je hudo, pri nas pa je še hujše,« je dejal minister Židan in kot primere navedel, da vrednost pšenice v ceni kruha predstavlja le od pet do devet odstotkov in da si trgovci pri mlečnih izdelkih vzamejo od končne cene tudi dve petini. Na ministrstvu si bodo prizadevali urediti cenovna razmerja med pridelavo, predelavo in trgovino, pri tem pa naj bi upoštevali tudi izkušnje drugih evropskih držav.

Kmetijsko ministrstvo bo še naprej zagotavljalo denar za kmetijsko svetovalno službo, vendar bo bolj preverjalo njeno učinkovitost. »Za nas ni pomembno, koliko predavanj je pripravila o kmečkem turizmu, ampak to, koliko kmetij se je na novo odločilo za to dejavnost,« je dejal minister Židan in bil kritičen tudi do ekološkega kmetijstva, ki ga država in Evropska unija podpirata, na trgu pa je še skromna ponudba tovrstne hrane. »V prihodnje se bomo ob subvencijah vedno na koncu vprašali, kje je hrana.«

Kmetje in drugi udeleženci, med njimi je bil tudi predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Ciril Smrkolj, so ministru zastavili več vprašanj o aktualnih kmetijskih temah in ga opozorili na nekatere probleme. Tako smo slišali, da lastniki gozdov sekajo manj, kot bi lahko, in da je lubadar po vetrolomu pred dvema letoma letos napadel dvanajst tisoč kubičnih metrov smreke. »Minister, kaj boste konkretno naredili, da bo kmet za svoje pridelke dobil normalno ceno,« je vprašal rejec koz. Kmetijsko in gozdarsko strokovno službo bi po mnenju kmetov morali združiti pod eno streho, kmete je tudi strah, kaj bo prinesel novi zakon o davku na nepremičnine, javne razpise bi bilo treba prilagoditi tako, da bi na njih lahko kandidirali tudi mali in srednje veliki kmetje.