Med kandidati tudi poslanci

V Gorenjskem glasu sem 3. septembra prebral članek z gornjim naslovom in se še enkrat zgrozil, za kakšne bebce imajo politiki volivce.

Kar šest gorenjskih poslancev se je odločilo, da bodo (znova) kandidirali za župane. In se že sedaj dobrikajo bralcem ali točneje povedano volivcem, kot argumente za svojo odločitev navajajo svojo domala brezmejno ljubezen do kraja, v katerem bivajo, svojo predanost domačim prebivalcem in svojo neskončno željo pomagati njim in kraju do hitrega razvoja, do boljšega in srečnejšega življenja, do … Ali vsaj želijo dokončati začeto delo. Ja, predvsem to zadnje. Kajti za politike velja filozofija: enkrat politik, vedno politik. Zato bi bila vsaka neizvolitev nedokončano delo.

 

Poglavitni razlogi za nedokončano delo so drugje. Tukaj bom omenil le dva, ki veljata za vse poslance - županske kandidate. To je sajenje rožic ter nerealne in pretirane obljube pred volitvami, kot drugo pa, da jim ob več funkcijah, ki jih opravljajo, preprosto zmanjka časa in energije, da bi delo dokončali in uresničili obljube. Zato prihaja do nedejavnosti, prelaganja, odlaganja ali prenagljenih in izsiljenih rešitev. Preostale škode, ki jo s takim delom sproti povzročajo, niti ne omenjam. In končno, na ta način imamo slabega župana in slabega poslanca. V »supermene« že dolgo ne verjamem več in vsaj toliko vem o obeh funkcijah, da obe zahtevata celega človeka. Vsako natolcevanje o dobri organiziranosti, samodisciplini, nadpovprečnih sposobnostih in odpovedovanju v korist lokalne skupnosti je le izraz pretiranega čaščenja lastne podobe.

 

Osnovni motiv je namreč silna želja po čim večji politični moči, vplivnosti, obvladovanju drugih – več funkcij več moči. In seveda želja ali že kar pohlep po denarju – več funkcij, več cvenka, več funkcij, več možnosti dodatnih postranskih zaslužkov. Še noben poslanec župan se po mojem vedenju ni odpovedal denarnim in drugim materialnim ugodnostim, povezanim s funkcijo. Toliko o ljubezni do kraja in krajanov in toliko o tako opevani koristi, ki da jo ima od dvojne funkcije občina.

 

Ne poslanci, ne župani, ne poslanske skupine, ne politične stranke, ne vlada niso doslej pokazali prave volje, odločnosti, še manj morale in politične modrosti, da bi uveljavili nezdružljivost funkcij župana in poslanca.

 

Edo Gruden, Kranj