Korita, slap Veliki Kozjak (7)

Oskrbnika v domu smo samo pozdravili in krenili dalje. Na vrhu sta kapelica in krasna razgledna točka s pogledom na okoliške hribe in morje. Zelo lepo se vidi pristanišče v Trstu. Zadovoljni smo krenili nazaj v slovensko kočo, kjer nam je dežurni planinec skuhal kosilo. Posebna zanimivost te koče je, da nimajo cenika. Zbirajo samo prostovoljne prispevke. Večina gostov je poštenih in da denar v skrinjico, so pa tudi zastonjkarji. Polnih želodcev in z lepimi vtisi smo se vrnili v dolino.

Ker sva bila zaradi številnih izletov tako med tednom kot med podaljšanim koncem tedna že rahlo utrujena, sva si ponedeljek izbrala za počitek. Šla sva le k Soči na sončenje. Soča je sicer zelo mrzla reka, a če izbereš kraj, kjer je narava naredila tolmune, se da tudi namočiti.

V torek, 29. junija, sva si šla ogledat Tolminska korita. Iz Tolmina je do Zatolmina en kilometer. Tu zaviješ desno do okrepčevalnice Tolminska korita, kjer sva pustila avto in šla naprej peš. Zaradi predlanskega podora sva se lahko sprehodila le do korit na Zadlaščici, korita na Tolminki pa sva si ogledala s Hudičevega mostu. Krožna pot vodi do sotočja Tolminke in Zadlaščice, od tod do Medvedove glave, po cesti Zatolmin–Čadrg pa do vhoda v Dantejevo jamo. Tu sva krenila v hrib do vasi Zadlaz, kjer nama je prijazna gospodinja v baru pri Jakču postregla z njihovo specialiteto friko, s polento in dobrim vinom. Vračala sva se po cesti in prečkala Hudičev most, s katerega je čudovit razgled na korita, ki jih je izoblikovala reka Tolminka na poti od izvira v Krnskem pogorju skozi trdi apnenec. Ker je bilo še kar nekaj dneva pred nama, sva si šla ogledat še slap Veliki Kozjak. Pelješ se do Kobarida in od tam je dobro označena lepa senčna pot, ki te vodi po gozdu ob vodi mimo ostalin frontnih linij iz prve svetovne vojne. Ujet med stene nekakšne podzemne dvorane naju je pozdravil osupljivo lep 15 metrov visok steber vode, ki pada v prostran tolmun modro zelene barve. Ker je bilo tu zelo hladno, sva se prav hitro obrnila nazaj. Dan sva zaključila z načrtom za naslednji dan.

Sredino jutro je bilo lepo in sončno in kot druge dni sva zajtrkovala na terasi pred najino sobo. Na sosednjem travniku se pase konj, razen ptic pevk pa slišiš še peteline, kako napovedujejo lep dan. Polna moči sva se peljala mimo Tolmina in Kobarida proti Bovcu.