Ekološko kmetijstvo se zadnja leta razvija bolj počasi

"Raje naj se razvija počasi kot pa hitro, z napakami in pomanjkljivo," pravi Boris Fras, predsednik Združenja ekoloških kmetov Slovenije.

Kranj – Po podatkih državnega statističnega urada je število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v desetletju 2000–2009 resda poraslo s 115 na 1.853, vendar v zadnjih letih narašča zelo počasi, lani se je tako povečalo le za 64 kmetij. Tudi v prihodnjih letih ni pričakovati občutnega porasta, saj se število kmetij v preusmeritvi iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje zadnjih sedem let le znižuje: leta 2003 jih je bilo v preusmeritvi 783, lani samo 243, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. V ekološko kmetovanje je bilo lani vključenih 25.186 hektarjev kmetijskih zemljišč ali dobrih pet odstotkov vseh, od tega 22.069 trajnih travnikov in pašnikov, 2.382 hektarjev njiv in vrtov, 648 hektarjev sadovnjakov, 91 hektarjev vinogradov in 27 hektarjev oljčnikov. Še 3.572 hektarjev zemljišč je bilo v preusmeritvi iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje.

»V vseh državah Evropske unije z razvitim ekološkim kmetijstvom (Avstrija, Italija, Nemčija, Francija …) je po začetnem navdušenju prišlo do zelo počasnega naraščanja števila ekoloških kmetij, pri tem pa se kaže, da tisti, ki ekološko kmetujejo že dlje časa, povečujejo površine. To pomeni, da so s svojimi izdelki tržno uspeli in da se razvijajo in širijo ponudbo. Tako je tudi pri nas v Sloveniji in tudi na naši kmetiji,« je statistične podatke komentiral ekološki kmet in predsednik slovenske zveze združenj ekoloških kmetov Boris Fras in dodal: »Kmet mora ekološko kmetijstvo čutiti, verjeti vanj, si ga želeti … Politikantsko reklamiranje v slogu – odloči se za ekološko kmetijstvo, se splača, saj je pridelke možno prodati po višji ceni - ponavadi prinaša slabe rezultate. S kmetijami, ki vstopajo v ekološko kmetijstvo s figo v žepu, so tudi problemi, saj hitro lahko naredijo veliko škode pri naših kupcih, s katerimi smo dolgo vzpostavljali zaupljive odnose. Za povečanje števila ekoloških kmetov bi bilo zelo pomembno, če bi država tudi preko kmetijsko gozdarske zbornice v izobraževanje o ekološkem kmetovanju kot predavatelje vključila izkušene in kredibilne ekološke kmete z rezultati in znanjem. Takšnim ljudje verjamejo in so jim za zgled.«

Na Gorenjskem je v ekološko kmetovanje vključenih okrog 170 kmetij, v zadnjih letih se je število le malo povečalo. Kot ugotavlja Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, se marsikateri kmet ne odloči za ekološko kmetovanje zaradi premajhne razlike v ceni med klasičnimi in ekološkimi pridelki pa tudi zato ne, ker pridelkov ni pripravljen sam prodajati na kmetiji ali na tržnicah.