V spomin: Jurij Hočevar (1915 - 2010)

Jurij Hočevar, gozdarski inženir z Bleda, je bil rojen leta 1915. Po osnovni šoli na Bledu in realni gimnaziji v Ljubljani je diplomiral leta 1939 na Gozdarski fakulteti v Beogradu.

Kot mlad gozdarski inženir je nastopil prvo službo pri Kranjskem verskem zakladu - Gozdni upravi Bled. Med 2. sv. vojno je službovanje nadaljeval na Gozdni upravi Puterhof, v današnjem Jelendolu. Do odhoda med partizane v Bohinjsko–jeseniški odred je bil upravitelj Gozdne uprave Bohinj.

Takoj po vojni je bil dodeljen ministrstvu za gozdarstvo kot najprimernejši strokovnjak za izdelavo Razvojnega plana gozdarske strategije na območju Slovenije. Vsa industrija je bila namreč uničena, le gozdne površine so bile kolikor toliko ohranjene. Strokovno vodenje pri obnovi gospodarjenja z gozdovi je bilo zaupano Juriju Hočevarju. Kmalu so bili rezultati opazni, saj je Jugoslavija kot prvi izvozni artikel plasirala les prav po njegovi zaslugi, sprva kot surovino, nato pa v razžaganem stanju.

Po vrnitvi leta 1950 na Bled je pri Gozdnem gospodarstvu Bled nadaljeval z uvajanjem sodobne tehnologije spravila in predelave lesa. Med drugim je pospeševal uporabo gozdarskih žičnic, uvajal uporabo motornih žag, s predavanji širil potrebo po tehnološkem znanju gozdarjev in spodbujal praktične izkušnje z uvedbo tekmovanj gozdnih delavcev. S strokovnimi prispevki je bil dolga leta zastopan v gozdarski reviji Les. Uvedel je predelavo odpadnega lesa v lesno moko.

Leta 1965 je prevzel razvojno področje v tovarni smuči in športnega orodja Elan Begunje kot vodja Inštituta. V tem času je poleg snežnega programa pospeševal proizvodnjo športnega orodja in plovil, saj je menil, da le z zimskim programom proizvodnja ne bo zadoščala dolgoročnemu preživetju tovarne. Pod njegovim vodstvom so celovito in vrhunsko razvili telovadno orodje za Svetovno prvenstvo v gimnastiki Ljubljana 1970.

Ker je vedno iskal nove strokovne izzive, je leta 1971 prevzel vodenje LIP Bled. Bolj kot s stroko pa se je moral ukvarjati z reorganizacijo podjetja po tedanjem samoupravnem trendu, poznanem po TOZD-ih in SOZD-ih.

Ni nenavadno, da je znova želel služiti svoji ljubezni – gozdarstvu. Zato se je vrnil k svoji stroki. Na GLG Bled je prevzel SOZD in mu ostal zvest do upokojitve koncem leta 1983.

Potrditev svojega bogatega strokovnega dela v gozdarstvu je doživel leta 1979, ko je OZN v Ženevi, Komite za področje gozdarstva ocenilo Gozdno gospodarstvo Bled pred Finsko in Švedsko kot primer vzornega načina gospodarjenja z gozdovi.

Tako smo z Jurijem Hočevarjem izgubili uglednega gozdarskega strokovnjaka in moralno pokončnega človeka.