Ste pripravljeni za juriš?

Sobota je dan, ko bodo vršiške serpentine že 32. napadene s tisoč očeladanimi kolesarji.

Juriš se mi zdi dokaj neposrečen izbor imena prireditve, ampak z leti mi je postalo všeč. Če gre za juriš, potem se lahko kličem jurišnik, kar pa mi nekako godi, glede na dejstvo da lahko dandanes jurišam edino na … popuste. No, taka je moja resnica, in dokler bom vsaj na popuste zmogel jurišati, potem bom še tipkal. Če vmes vrinem še volitve, ki nas čakajo v najbližji prihodnosti, potem sem malce bolj umirjen, ker ko berem programe, so obljubljene spremembe, v katerih sem našel tudi svoj optimizem.

Dvaintrideseti Juriš na Vršič se bo zgodil 4. septembra, in če ste vsaj malce mahnjeni na kolo, vam ta dogodek zelo priporočam. Prvi razlog je ta, da je Vršič za nas, kolesarje, to, kar je za smučarje Vitranc. Torej nekakšna meka, v ali na katero moraš vsaj enkrat v življenju romati. Drugi razlog je vsekakor tradicija, ki jo je Juriš skozi 32 let pridobil. Tone Fornezzi Tof, ki si je ta juriš izmislil, je že na drugem Vršiču dejal, da je to že tradicionalna prireditev, in ni bil daleč od resnice. Zdaj, ko šteje dobrih trideset let, je to že zdavnaj vsem jasno. Tretji razlog je seveda lepota klanca, zahtevnost serpentin in naklona in zgodovina. Zgodovino bi lahko dal na prvo mesto, a nočem, da bi imeli v spominu vse tiste tragično umrle ruske ujetnike, ki so dali življenje za cesto, po kateri se mi danes vozimo s kolesi, temveč da ste vnaprej seznanjeni z vso lepoto, ki vas bo obkrožala v tistih desetih kilometrih. Vem, da vam bo težko! Se popravljam: vem, da nam bo težko, a če mi verjamete, bo vse poplačano, ko boste sestopili s kolesa in pod ali pred Tičarjevim domom pili osvežilni napitek, ali v njem, če vas bo zeblo. Ne obremenjujte se s ciljno črto. Če letos ne boste hitrejši od lastnega lanskega rezultata, ne bodite slabe volje, ker niste sami krivi. Glavni krivec za vaš neuspeh je vedno nekdo drug. Tokrat pokažite s prstom name, ker vas nisem dovolj motiviral za vaš rekordni čas. Nočem vas motivirati iz enega razloga: kdorkoli pririne kolo tja gor, na Vršič, je zmagovalec, ne glede na čas. Oguljena, staromodna, olimpijska fraza, ki naj ne bi že vrsto let vžigala med športniki in rekreativci. A zakaj bi si kvarili tako lep dan tam v Kranjski Gori, na Vršiču, v Mojstrani, na Bledu … in povsod, kjer boste ta dan, s številkami, ki ne pokažejo želenega? Kaj ni dovolj, da tiste številke na bankomatu ne kažejo želene cifre? Srečen vzpon želim in še srečnejši spust.