V prvem razredu poudarek na igri

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Polni pričakovanj, ki jih bodo mogoče pospremili tudi določeni strahovi, bodo v šolske klopi sedli zlasti prvošolci. Kako otrokom olajšajo prehod iz vrtca v šolo, smo se pogovarjali z vzgojiteljico v prvem razredu v osnovni šoli na Orehku Petro Podlogar.

Brezskrbno otroško igro bodo postopoma znova zamenjale šolske obveznosti, kar je verjetno najtežje za prvošolčke. Kako poskrbite, da je ta prehod iz vrtca v osnovno šolo za otroke čim manj stresen?

»Že konec junija smo za prihodnje prvošolce pripravili prvo srečanje skupaj s starši. Starši so dobili prve informacije glede učbenikov in vstopa v šolo, otroci pa so z učiteljicami in vzgojiteljicami v razredih izdelovali ribice, ki jih bodo pričakale prvi šolski dan v njihovem matičnem razredu. Sledila sta še pogostitev in druženje. Za mehak prehod v šolo pri nas poskrbimo tudi s tem, da so vrtčevski otroci v zgradbi skupaj s šolarji, tako da se že vse leto srečujemo. Vrtčevski otroci pripravijo tudi gledališko igrico in povabijo prvošolčke in obratno, že v knjižnici imajo svoje ure, v jedilnico gredo na kosilo … Zgradba in zaposleni so jim tako že znani in poznani. Za te otroke je tak prestop gotovo lažji. Ob vsem tem imata dve vrtčevski skupini prostore ob učilnicah prvih razredov.«

Vsi otroci seveda ne obiskujejo vrtca ob osnovni šoli. Kako pa njim olajšate prehod v šolo oziroma kako je videti prvi šolski dan?

»Prvi šolski dan jih že pred šolo pozdravi naša maskota Veveriček, ki ima tudi svoj namen, in sicer učenje strpnosti, spoštovanje drugačnosti ... Zapojemo šolsko himno, nagovori jih ravnateljica, letos pa bodo učiteljice drugih in tretjih razredov pripravile igrico Polde gre v šolo. Šolo jim s tem poskušamo predstaviti v čimbolj privlačni in zanimivi luči. Potem se otroci odpravijo v razrede, kjer vsak dobi vsaj klobuček v različnih barvah. Potem sledi še pogostitev, razdelili pa jim bomo tudi rumene rutice. Pri tem jih bodo ves čas spremljali starši.«

Nekateri otroci se tudi ob vstopu v šolo še vedno oklepajo staršev in mogoče tudi spustijo kakšno solzo. V vrtcu se recimo lahko potolažijo z najljubšo igračo, ki jo prinesejo s sabo. Kako pa je s tem v šoli?

»Seveda se zgodi, da otroci prve dni ob prihodu v šolo jokajo, čeprav je to redko. Če mu pomaga kakšna igrača ali kaka druga stvar, jo lahko prinese s sabo. V jutranjem krogu jo še stiskajo, potem pa jo odložijo. Samo, da je tam.«

Verjetno so še bolj kot otroci zaskrbljeni njihovi straši. Kako jih potolažite?

»Starši imajo veliko možnosti, da spoznajo delo v šoli, kadarkoli lahko vprašajo, kar želijo. Temu je namenjen tudi dan odprtih vrat, recimo. Spodbujamo jih, da prve tedne vse, kar jih skrbi, povejo. Prepričana sem, da potem skupaj z vzgojiteljicami in učiteljicami že najdejo rešitev.«

Kateri so po vaših izkušnjah najpogostejši strahovi staršev?

»Mogoče strah, ali bo njegov otrok sposoben slediti vsem dejavnostim – je sposoben tolikšne koncentracije, je toliko vzdržljiv, se bo morebiti dolgočasil … Pa tudi, ali se bo dobro počutil v razredu, bo našel nove prijatelje, se vključil v neko sredino …«

Kako otroke sprejmete prvo šolsko uro in kako se potem začnejo spoznavati z bolj resnimi obveznostmi, ki jih prinaša šola? Kako jih vpeljete v resno šolsko delo?

»Zelo počasi. Veliko delamo v skupinah, zato je mogoče dejavnost časovno krajša, a poteka v manjši skupini. Je pa res, da so tudi razlike med generacijami otrok. Lanska je bilo recimo zelo delavna. Seveda pa se še vedno zelo radi igrajo, zato je nujno vključiti tudi igro. V jesenskih dneh velik poudarek dajemo tudi zunanjim dejavnostim, v razredih pa se radi igrajo funkcionalne igre. Tako da nam včasih celo rečejo, kdaj se bomo učili, ker ne pišemo v zvezke. V prvem razredu je namreč poudarek predvsem na govorjeni besedi.«

Devetletna osnovna šola je prinesla tudi to, da otroci vstopajo v šolo že pri šestih letih namesto pri sedmih kot prej. Je to po vašem prednost ali morebiti otroci s tem kaj izgubijo?

»Mislim, da s tem pridobijo, saj imamo tako več časa za prilagajanje. Je pa veliko otrok, ki, kljub temu da v šolo prihajajo eno leto prej, že prepoznajo črke. V prvem razredu gre namreč še bolj za igranje s črkami in glasovi, s pisanjem pa se bolj resno seznanjajo šele v drugem razredu. Tako tudi tisti, ki mogoče rabijo več časa, lahko to osvojijo brez večjih težav. Obenem pa tisti, ki že berejo, tudi dobijo možnost, da kaj preberejo, recimo, kakšna navodila in podobno.«

Nekateri se kljub temu bojijo, da so zaradi zgodnejšega vključevanja v šolo prikrajšani za kakšno leto brezskrbne igre.

»Igro vključujemo v pouk, tako da ni bojazni, da bi bili za to prikrajšani. Obenem je tudi v podaljšanjem bivanju zagotovo prva stvar igra, v prvem razredu pa je na splošno ogromno igre v razredu in na igrišču. Pozorni smo na to, da dovolj časa namenimo igri oziroma tudi drugačnim oblikam sprostitve.«