Soba z rdečim gumbom
Kako grozljiva je pomisel na neznosno lahkost, s katero bi lahko nek norec izstrelil raketo z jedrsko konico.
Ogledovali smo si torej eno izmed izstrelišč za sto in več tonsko raketo, ki bi v času »hladne vojne« lahko poletela, mar je mogoče, da bi sploh lahko kdo imel kakršenkoli upravičen razlog za kaj takega, tja na ono stran, proti kapitalizmu. Kjer so, o tem ne dvomim, bili enako dobro pripravljeni za vračanje enakih »pošiljk« proti ruskemu socializmu. Izstrelišče je bila široka luknja z nekajmetrskim premerom na vrhu, ob dvignjeni kupoli pa je naš pogled od zgoraj odtaval tja dol nekam v temo.
Vodič nas je popeljal v eno nizkih stavb. Spustili smo se po strmih stopnicah in po dolgem ozkem hodniku v gosjem redu drug za drugim prispeli do vhoda v dvigalo tako imenovanega komandnega stolpa. Ta sega v globino petinštirideset metrov pod zemljo in ima dvanajst nadstropij. Njegov premer je šest metrov, uporabnega prostora v njem pa je kar dva tisoč dvesto kubičnih metrov. Za dodatno plačilo deset grivnov po glavi se tisti, ki to želimo, spustimo do enajstega nadstropja globoko. Vodič in z njim še štiri, pet nas. Komandna soba je zagotovo »kapitalec« celotnega muzeja. Majhen prostor s pultom, polnim nekakšnih gumbov, zastarelo računalniško tipkovnico, številnimi stikali, raznobarvnimi lučkami, z nekaj majhnimi ekrani na eni ter udobnim sedežem na drugi strani. Za pultom naj bi sedel vojak-oficir, desno ob njem njegov nadrejeni, vsekakor nekdo višji po činu. Mehanizem za izstrelitev rakete bi namreč lahko aktivirala le dva človeka naenkrat, štiriročno eden za drugim, a ne več kot v razmaku treh sekund. Desna roka ključ, leva gumb. Impresivno. Toliko bolj, ko se zaveš, da filmi o Jamesu Bondu le niso bili tako za lase privlečeni, kot smo vedno mislili. Nekaj spominskih fotografij tipa »Master of the World«, občutek, da je ves planet v tvojih rokah, in že smo bili v dvigalu navzgor. Raketno izstrelišče je svojo osnovno funkcijo prenehalo opravljati leta 1999, štiri leta kasneje pa so ga tudi dokončno zaprli in ga kot muzej odprli za javnost.



Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke
