Lastništvo še ni urejeno

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 26. avgust 2010 / 06:00

"Vse bohinjske agrarne skupnosti, z izjemo dveh, so že dobile nazaj odvzeta zemljišča in objekte, vendar pa še nobena nima formalno urejenega lastništva v zemljiški knjigi," pravi kmetijski svetovalec Dušan Jović.

Koliko živine se letos pase na bohinjskih planinah?

»Na enaindvajsetih planinah in skupnih pašnikih skupne površine 656 hektarjev se pase 781 govedi, od tega 146 krav molznic in 238 krav dojilj, poleg govedi pa še 43 kobil in žrebet, 15 koz in nekaj več kot 300 ovc. Goveja živina je skoraj vsa iz Bohinja, ovce pa so tudi od drugod. Število je približno enako kot lani, nekoliko več je molznic in dojilj ter nekaj manj telet.«

Pašna sezona se je že krepko prevesila v drugi del. Kako je potekala doslej?

»Doslej na planinah ni bilo večjih problemov, beležili smo pet poginov živali in nekaj poškodb parkljev. Tudi medved je doslej miroval.«

Je bilo paše tudi v sušnem juliju dovolj?

»Paše ni primanjkovalo, nekaj problemov je bilo le z vodo na spodnjih bohinjskih planinah - Suha, Osredki, Za liscem in Stareč raven, kjer je oskrba z vodo odvisna od kali.«

Letošnje novosti na planinah …

»Na planini Zadnji Vogel so letos v obnovljeni sirarni po dolgem času spet začeli siriti, na planini Blato obnavljajo bivšo sirarno v bivalne prostore za pastirja. Za vse sirarne, ki so bile obnovljene v zadnjih letih, smo letos zaprosili republiško veterinarsko upravo za registracijo. V načrtu je tudi ureditev sirarne na Dednem polju in dokončanje shrambe na planini Laz.«

Z nekaterih planin mleko še vedno vozijo v dolino …

»Mleko sirijo na planinah Praprotnica, Uskovnica, Konjščica, Velo polje, Krstenica, Laz, Goreljek, Zajamniki in Zadnji Vogel, z Javornika in delno z Goreljka pa mleko vozijo v sirarni v Bohinju in v Kobaridu.«

Verjetno v razmerah velike brezposelnosti ni bilo težav dobiti pastirjev …

»Bohinjske agrarne skupnosti kar lahko dobijo pastirje, večina je pasla že v prejšnjih letih, vsi tudi niso iz Bohinja.«

Pastirska plača je očitno dovolj mikavna …

»Še noben pastir ni obogatel, a če ga delo in življenje na planini veseli, je tudi pastirska plača lahko dober dodatek k pokojnini.«

Se planine še zaraščajo?

»Agrarne skupnosti z različnimi ukrepi preprečujejo zaraščanje in vzdržujejo pašne površine v sedanjem obsegu. Letos so že odstranjevale zarast na Krstenici, Dednem polju, Uskovnici, Voglu, Velem polju, Suhi … Za povečevanje pašnikov pa glede na število živine v Bohinju zaenkrat ni potrebe.«

Je še kakšna planina, ki bi se jo dalo »oživeti«?

»To je planina Govnač, ki obsega nekaj manj kot petindvajset hektarjev. Na njej že pase svojo živino eden od bohinjskih kmetov, ki je zemljišča najel od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.«

So subvencije dovolj spodbudne za planinsko pašo?

»Subvencije so pomemben dohodek agrarnih skupnosti, ki pa ves tako pridobljeni denar vlagajo nazaj v urejanje planine in objektov. Poleg subvencij imajo nekatere planine dohodek še od poseka lesa ter od prodaje kislega mleka, sira in drugih izdelkov, nekaj pa za urejanje planin prispeva tudi občina.«

Planine so poleti dobro obiskane. Ali obiskovalci kaj motijo pašo, planinski mir …?

»V agrarnih skupnostih si želijo, da ljudje obiskujejo planine in da si privoščijo tudi kislo mleko, sir, skuto … Če jih ne bi bilo, tudi ne bi bila smiselna vsa vlaganja v obnovo sirarn in drugih objektov. Večina pusti živino na miru, so pa vmes tudi taki, ki rinejo v živali in mislijo, da so krave nekakšne igrače. Največji problem so psi, nekateri jih tudi na planinah in pašnikih ne dajo na vrvico.«

So že vse bohinjske agrarne skupnosti dobile nazaj odvzeto premoženje?

»Večina je zemljišča in objekte že dobila nazaj, za agrarni skupnosti Bohinjska Češnjica in Bohinjska Bistrica pa postopek še poteka. Še nobena nima formalno urejenega lastništva v zemljiški knjigi, saj mora vsak član za svoj delež v skupnosti speljati dedni postopek, kar pa bo trajalo še precej dolgo.«