Slikarji na Goršetovem domu

Slovenski slikar in kipar Franc Gorše, ki je bil rojen leta 1897 v Zamostecu pri Sodražici, umrl pa je leta 1986 na Golniku, je bil trdno povezan s Koroško. Po končanem študiju na zagrebški likovni akademiji pri profesorju Ivanu Meštroviću je v Ljubljani nekaj časa vodil zasebno risarsko šolo, nato pa je pred koncem druge svetovne vojne odšel v Trst in leta 1952 naprej v Ameriko. Čeprav je bil človek nemirnega duha, ki je rad hodil po svetu, ga je vleklo nazaj domov, med Slovence. Leta 1971 je prišel v Rim in nato v Korte pri Železni Kapli na Koroškem. Leta 1973 je s pomočjo koroških prijateljev kupil v Svečah/Suetschach v Rožu Vrbnikovo domačijo in v njej uredil atelje in galerijo, vrt pri župnijski cerkvi pa je spremenil v park s kipi najbolj pomembnih koroških Slovencev. Za Goršetov dom že nekaj časa vzorno skrbi novi lastnik, sveško Slovensko kulturno društvo Kočna.

Leta 1981 je Slovensko prosvetno društvo Kočna priredilo na Goršetovem domu prvi slikarski teden, ki ga je vodil koroški slovenski umetnik Valentin Oman. Potem so si tedni sledili vsako leto in postali tradicionalno srečanje umetnikov iz treh sosednjih dežel: s Koroške, Slovenije in Italije. Vsako leto priredijo v Svečah med slikarskim tednom še druge prireditve in delavnice za starejše in najmlajše.

V nedeljo zvečer so v Svečah začeli 30. jubilejni slikarski teden. Lani je Slovenijo zastopal tudi Zmago Puhar iz Kranja, letos pa sta iz Slovenije Draga in Milan Erič. Predsednica Kočne dr. Tatjana Feinig je v nagovoru povedala, da je na dosedanjih tednih sodelovalo nad dvesto umetnikov in da slikarskega tedna v Svečah niso nikdar zapirali pred modernimi tokovi v umetnosti. Teden je slovesno začela podžupanja občine Bistrica v Rožu/Feistritz im Rosental Marlis Brantner, ki je v nemščini, slovenščini in italijanščini izrekla dobrodošlico umetnikom in občinstvu ter izrekla priznanje organizatorjem, ki že trideset let negujejo eno najpomembnejših kulturnih prireditev v občini. Slovensko prosvetno društvo Kočna je lani praznovalo stoletnico delovanja. Za kulturni program prvega večera je poskrbela domačinka, znana mezzosopranistka Bernarda Fink Inzko, ki je ob klavirski spremljavi pianista Antonyja Spirija zapela tri Schumanove in tri slovenske pesmi, povrhu pa še v srce segajočo Pojdem v Rute.