Šepetalnica za veter (8)

Kdo bi vedel, kolikokrat je Vasilija in Fedorja uspavalo ali prebujalo ropotanje koles, sopenje lokomotive, ki je divjala po natančno začrtanih poteh, čeprav sta redkokdaj vedela, kam jih pravzaprav vozijo, da so ujetniki nazadnje spominjali na tovorno živino, ki je ob redkih postankih hlepela po vodi huje od živali. Če bi si upali govoriti o tem, bi tedaj izmenjali podobe bistrih studencev in vodnjakov, povzdignili bi vodo v sveto pijačo, saj je ob prvih požirkih delovala kot eleksir življenja in jih je z vsako kapljo prepričeval, da še obstaja nekaj od sveta, kot so ga nekoč poznali. In potem, ko sta ujetništvo sprejela kot zagotovilo, da bosta ob koncu morije med tistimi, ki se bodo vračali domov, če bo treba, tudi z vlaki in hrepenenjem po vodi, so vlaki in voda na gosto posejali njune sanje. Pravzaprav je o vlakih sanjal samo Fedor, zato je buden raje govoril o kočijah. Kar same bodo vozile te kočije, je zdaj znova zašepetal. Vasilij je samodejno prikimal, seveda nobenega konja ne bo vpreženega, pa saj jih ne bo več, vse do zadnjega jih bodo požrli vojaki, zato bodo morali potem v kočije zapreči ognjene ptiče, da bodo z njimi potovali kar po nebu, je odvrnil, kot da je prijateljeva blodnja okužila tudi njega, ki so ga namesto vlakov v sanjah preganjali potoki in reke in se spreminjali v silna vodovja. Le v zadnjih mesecih je vsa ta velika voda izginila, obmirovala je v glinenem lončku, natanko takem, kot ga je prejel iz Katjinih rok. Zato je tudi zrcalila njene oči. Oči s temnim ognjem. Najlepše oči. Ki ga čakajo. Prekleto, Fedor, zaspi že enkrat, je z nestrpnostjo pomislil na tovariša. Ta ga zdaj prosi za mokro krpo, da si jo prisesa na žgoče ustnice, umika glavo pred skodelico, ki mu jo ponuja Vasilij, in trmasto vztraja pri svojem. Nekaj ganljivega je bilo v njegovem mlaskanju, spominjalo je na glasove dojenčka, ki sega po materinih prsih, njegove besede so postajale vedno bolj nerazumljive, porazgubile so se med sesljanjem in ko je še to prenehalo, je Vasilij v soju lunine svetlobe opazil nasmešek na njegovem obrazu. Končno je zaspal.

 

Zdaj lahko grem, niti trenutka več ne smem odlašati, si je rekel Vasilij in skočil na tla, se zdrznil ob hrupu, ni dobro, če ga kdo opazi, saj res niso nikoli spraševali drug drugega, kadar se je komu uspelo izmuzniti, a nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Previden bodi, mu je vsakič zabičala Katja, kot da bo njeno opozorilo zagotovo slišal Bog, ker nad kom pa bo bedel, če ne nad tistimi, ki imajo pogum, da tvegajo ljubezen.

 

Kako ga je Fedor ozmerjal, ko je samo zaslutil, kaj se dogaja z njim! Ali si ob pamet! In sploh je ona na drugi strani, je kot obseden ponavljal. Od sovražnikov je. Zvabila te bo v past in ti zadrgnila vrat, ko boš najmanj pričakoval, ga je svaril, čeprav je bilo v tem več strahu, da bi Vasilij njuno tovarištvo utegnil zamenjati za ljubezen do dekleta. Nisem izgubil glave, brez Katje bi že zdavnaj šla rakom žvižgat, čeprav jo nosi na prodaj, a ne ponuja je za nizko ceno, drugače ne bi znova otipal zlatega prstana. In ko se približuje vratom prosi Boga samo za prava naključja. Pa saj je on poskrbel za vsa nepričakovana srečanja! Kako bi drugače tisti dan opravljali delo na kmečkem dvorišču pod okriljem bledičnega Fritza, ki je zaradi slabosti komaj stal na nogah. Kako bi se drugače tedaj, ko so željno segli po ponujeni vodi, oni nenadoma pred vsemi zrušil na tla, da si ga je Vasilij moral oprtati na svoja ramena in ga odnesti v hišo. (se nadaljuje)

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 22. oktober 2009 / 07:00

V mesecu varčevanja različne ugodnosti

Kranj - Nova KBM je v oktobru, mesecu varčevanja, pripravila akcijo Oktober je dober, v okviru katere je ponudila varčevalcem nekatere ugodnosti pri vezavi depozitov ter pri rent...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 6. avgust 2017 / 20:08

Združitev z Jeseniškim kovinarjem

Prva petletka izhajanja Gorenjskega glasa je bila ob precej ustaljeni vsebini, značilni za tisti povojni udarniški čas evforije za obnovo domovine, tudi obdobje nekaterih sprememb. Nekolik...

GG Plus / nedelja, 6. avgust 2017 / 20:07

Filozof in volk

»To je knjiga o volku Breninu. Dlje od desetletja – večino 90. let prejšnjega stoletja in prvih nekaj let zdajšnjega – je živel z menoj. Ker si je čas delil z nemirnim intelektualcem brez korenin,...

Razvedrilo / nedelja, 6. avgust 2017 / 15:13

Obljubila sta si večno zvestobo

Turistično društvo Bohinj je že dvainšestdeseto leto v okviru Etno vikenda v Bohinju organiziralo tradicionalno Kmečko ohcet. Organizator Jure Sodja nam je povedal, da se je v vseh teh letih spremi...

Zanimivosti / nedelja, 6. avgust 2017 / 14:59

Ko v enaindvajsetem stoletju zmanjka elektrike ...

Prihajam iz majhne vasi, oddaljene dobrih deset, petnajst minut vožnje z avtom iz Kranja, kjer kvadratni meter nepremičnin dosega včasih že smešno visoko ceno. V Bašlju je poskus majhne tr...

Nasveti / nedelja, 6. avgust 2017 / 14:57

Konferenca o demenci

Rok za zgodnje prijave za 9. Mednarodno konferenco o demenci in obenem praznovanje dvajsete obletnice Spominčice – Alzheimer Slovenija je 31. avgust, sama konferenca pa bo potekala 20. in 21. oktob...