Podpora tudi majhnim kmetijam

Slovenija se v izhodiščih za razpravo o skupni kmetijski politiki Evropske unije po letu 2013 zavzema tudi za podporo majhnim kmetijam in za reševanje vse hujše revščine v kmečkem okolju.

Kranj - »V marsikateri kmetijski dejavnosti in marsikje v Evropski uniji bi bila kmetijska pridelava brez učinkovitih podpor ogrožena. To še posebej velja za slovensko kmetijstvo, ki je zaradi neugodnih naravnih danosti in neugodne posestne sestave v slabšem položaju tako v primerjavi z globalnim trgom kot tudi najbolj razvitim delom kmetijstva v Evropski uniji,« so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zapisali v Izhodišča Slovenije za razpravo o skupni kmetijski politiki Evropske unije po letu 2013, ki jih je že sprejela vlada in s katerimi se bo seznanil še državni zbor.

Kot je razvidno iz izhodišč, Slovenija podpira »primerni obseg proračunskih sredstev« za skupno kmetijsko politiko vsaj do leta 2020, pri tem pa se zavzema za krepitev politike razvoja podeželja (drugi steber) in za učinkovitejšo izbiro ukrepov dohodkovne in tržno cenovne politike (prvi steber). Kar zadeva neposredna plačila, se zavzema za večje poenotenje sistema neposrednih plačil in za bolj ciljno usmerjena plačila, ki bi upoštevala tudi ekonomske, naravne in strukturne značilnosti kmetijstva posamezne članice Evropske unije. Če bi unija uvedla možnost nacionalnega sofinanciranja plačil, Slovenija predlaga obvezno sofinanciranje. Ker imajo enotna plačila na hektar kot edina oblika tovrstnih plačil lahko tudi negativne posledice, je mnenje slovenske oblasti, da je treba najti rešitve za nadaljnji razvoj živinoreje, ki je pri nas glavna kmetijska dejavnost. V okviru enotnega sistema plačil je državam treba omogočiti reševanje specifičnih problemov in zagotavljati še večje podpore za občutljive sektorje in območja. Prehod s sedanjega na nov sistem naj bi bil postopen, brez radikalnih sprememb.

Ker bodo v prihodnje verjetno še večja cenovna nihanja na trgu kmetijskih pridelkov in živil ter s tem tudi večja dohodkovna nihanja v kmetijstvu, se Slovenija zavzema za povečanje učinkovitosti in odzivnosti sedanjih tržno cenovnih ukrepov in hkrati tudi za uveljavitev novih, dodatnih. Državam, članicam EU, naj bi omogočili, da bi zaradi razlik in posebnih pogojev kmetovanja lahko v izjemnih okoliščinah uvedle svoje, posebne ukrepe. Da bi zagotovili večjo preglednost kmetijskih trgov, Slovenija predlaga ukrepe, s katerimi bi dosegli boljše ravnotežje med posameznimi členi v kmetijsko živilski »verigi«.