Obvezno zatiranje ambrozije

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 11. avgust 2010 / 06:00

Po odredbi, ki je začela veljati 4. avgusta, morajo lastniki zemljišč odstranjevati škodljivo pelinolistno ambrozijo. Kmetje na Gorenjskem se bojijo, da bi se z nekmetijskih površin razširila tudi na kmetijska zemljišča.

Kranj – Maja letos je začel veljati spremenjeni zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, ki je pelinolistno ambrozijo in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia opredelil kot škodljive rastline, zoper katere je treba izvajati fitosanitarne ukrepe. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je na podlagi spremenjenega zakona v začetku avgusta izdal odredbo, ki določa ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, zlasti pelinolistne, trikrpe, obmorske in trajne ambrozije, posebno nadzorovano območje teh rastlin, stroške ter obveznosti lastnikov zemljišč. Po odredbi je celotno ozemlje države določeno kot posebej nadzorovano območje, lastniki zemljišč pa morajo na lastne stroške odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako, da se ne obraste več, potlej pa v rastni dobi do konca septembra redno opazovati zemljišča.

»Ambrozija na gorenjskih njivah še ne predstavlja večjega problema, problem pa bo nastal, če jo ob poteh, cestah, železnici, raznih odlagališčih in na drugih nekmetijskih površinah ne bodo zatirali in se bo razširila tudi na njive. Prav zato je nujno, da lastniki takšnih zemljišč ob pojavu ambrozije pravočasno ukrepajo,« pravi Stane Rupnik, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da bodo zatiranje novih invazivnih vrst vključili tudi v program izobraževanja kmetov.

Največ je je na zapuščenih zemljiščih

Kot navajajo v republiški fitosanitarni upravi, se je pelinolistna ambrozija iz svojega naravnega rastišča v Severni Ameriki razširila tudi v zmerno topla območja Evrope. V Sloveniji se je razširila že po vsej državi, več je je na nekaterih območjih v severovzhodni Sloveniji in ob meji s Hrvaško, v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami (Madžarska, Hrvaška, Francija in Italija) pa še ni močno zapleveljena. Največ jo je ob cestah, železniških progah, ob bregovih potokov in rek, na zapuščenih obdelovalnih in stavbnih zemljiščih ter na slabše urejenih komunalnih površinah.

Škodljiva za kmetijstvo in zdravje ljudi

Ambrozija predstavlja vse večji problem za kmetijstvo in za zdravje ljudi. V kmetijskih posevkih odvzema rastlinam prostor, svetlobo, hranilne snovi in vodo, zato zmanjšuje pridelek, hkrati pa otežuje nekatera kmetijska dela in spravilo. Poseben problem je v ekološki pridelavi, kjer je ni mogoče kemično zatirati. Pelod ambrozije je tudi eden najmočnejših alergenov, njen cvetni prah povzroča seneni nahod, sama rastlina pa ob stiku lahko povzroči dermatitis. Ljudje, občutljivi na cvetni prah ambrozije, pogosto obolevajo za alergijskim rinitisom in astmo.

Prilagodljiva in trdoživa

Ambrozija zraste od 20 do 180 centimetrov, lahko pa celo do 2,5 metra. Korenine segajo do štiri metre globoko, semena ostanejo kaliva v zemlji do trideset let. Pred cvetenjem je prepoznavna po zelenih, dvakrat pernato deljenih listih, v času cvetenja pa po dolgih moških socvetjih v obliki žvrklje. Uničujejo jo mehansko, kemično ali v okviru obdelave tal, najbolje je to storiti še pred cvetenjem in semenitvijo. Najlažje jo je izpuliti, ko je visoka od deset do dvajset centimetrov in še nima močnih korenin.