Ohranjajo ljudsko dediščino
Minulo nedeljo je bilo na Sv. Ožboltu nad Škofjo Loko že štirinajsto srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki ga je ob semanjem dnevu priredilo Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka.
Prireditev ni tekmovalnega značaja, saj je osnovni namen pokazati, kako so govorili, peli in igrali naši predniki, obenem pa organizatorji želijo obvarovati ljudsko dediščino pred pozabo.
Na srečanju, ki je privabilo več kot tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, je tokrat nastopilo sedem skupin, ki jih je izbrala in predstavila Hiacinta Klemenčič. Prvič je nastopila skupina Zaton iz Poljanske doline. Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili besedilu domoljubne pesmi, dobro pa so izvedli tudi staro pesem z njihove zgoščenke Zažarele so planine, izdane februarja letos. Grabljice s Sovodnja so na Sv. Ožboltu zapele že peto leto zapored, od nastopa jih ni odvrnila niti poškodba najstarejše članice. Duo Tine in Jožica iz Škofje Loke je prerasel v glasbeno skupino Ku-ku, ki je ime dobila po največkrat izvajani pesmi Klic kukavice. Posebne pozornosti je bila deležna njihova harmonikarica Renata Stupan, ki je ta inštrument začela igrati šele pred letom dni. Kar dobro že zna raztegniti meh in v spodbudo vsem, ki še oklevajo, zatrjuje, da za učenje nikoli ni prepozno. Skupina Planinca iz Hotovlje poleg štiriglasnega petja igra tudi na ljudske instrumente, harmoniko, perivnik, škaf bas in lončeni bas. Gledališka skupina mladih Prosvetnega društva Sotočje je zaigrala na harmoniko in uprizorila kratko igro o štirih legendah škofjeloških hribov. Bogato ljudsko izročilo ohranja tudi ansambel Škaf iz Selške doline. Poleg harmonike igrajo na ragljo, ribežn, tamburin in škaf bas. Zadnji so na oder prišli Trilerjevi godci iz Železnikov. Očetu Janezu, članu Slovenskega okteta, in Maji, ki smo jo spoznali v šovu Slovenija ima talent, sta se pridružila sedemletna dvojčka Nina in Jan. Premierno so izvedli 250 let staro ljudsko pesem A ste kej videl eno belo kozo?. Pesem se je Janezova stara mama naučila od svoje stare mame, menda ima petindvajset kitic, a si je Janez zapomnil samo tri. Ob šaljivi vsebini so se poslušalci prisrčno nasmejali. Maja je za konec v živo zapela še tri pesmi in zaigrala na violino, precej dela pa je imela tudi z deljenjem avtogramov.