Protipoplavna varnost v Železnikih

J. Levičnik je leta 1881 zapisal, da je bila v Železnikih taka povodenj, da je bilo v cerkvi sv. Frančiška na tleh za dobro ped vode (leta 2007 je bilo za 1 m in pol več). Sora nas je potem obiskovala v letih 1922, 1929, 1958, 1965, 1968, 1990, 1995, 1998, leta 2007 pa nam je pokazala svojo moč in rušilnost. V Železnih nitih sta to problematiko prikazala univ. dipl. ing. matematike Franc Giacomelli in mag. arch. Rok Fazarinc. Stavek mag. Fazarinca: Pogostost visokih vod je predvsem posledica lege porečja Sore, ki leži na robu ombrografskih barier (južno obrobje Alp), kjer se dvigajo vlažne zračne gmote - je treba dopolniti. To se praviloma dogaja nad Davčo, manj pa nad Sorico.

Jezijo me naslovi v časopisih "Železnike bo varoval 15-metrski zid", "Protipoplavna zaščita za več kot dvajset milijonov evrov", ker kažejo, da ni resne volje za protipoplavno zaščito Železnikov oziroma se ta odmika v daljno prihodnost. Že vrabci na strehi čivkajo, da nič drugega ne bo odrešilo Železnikov kot zadrževalnik vode pod Sušo. Mag. Fazarinc ugotavlja, da izgradnje zadrževalnika z veliko prostornino (3.500.000 kubičnih metrov), pregrade, visoke od 30 do 33 metrov, ni mogoče izvesti. Navaja tri možne lokacije: 5, 5.b in 5.a. Nadaljuje, da lahko maksimalna gladina sega do kote 510 oziroma do Zalega Loga in da je mogoče izvesti le zadrževalnik s prostornino 750.000 kubičnih metrov. V zvezi s tem zapiše izjemno pomemben stavek: "Skozi zadrževalni prostor bo treba speljati regionalno cesto proti Zalemu Logu." Ob tem se je treba spomniti, da je človek uravnaval nivo vode z »vehami« in da to počne še danes.

 

In zdaj smo tam: skozi! Ker velikanske vehe zaradi višine ne bi bilo smotrno graditi, se je treba stvari lotiti drugače. Načrtovati je treba dvostopenjski zadrževalnik. Tam, kjer je danes lovski most, je treba zgraditi pregrado v višini n.pr. 3 metre, preko katere bi zlahka dvignili regionalno cesto. Mag. Fazarinc: Za pregrado se bo plavje zadrževalo z »grabljami« oziroma koli, ki bodo zgrajeni na korenu zajezbe zadrževalnika pred vtočnim objektom. Pripominjam, da je treba grablje zgraditi vsaj 30m pred vtočnim objektom in to ne eno ali dve vrsti, ampak dobesedno cel gozd kolov (5 ali 6 vrst), da plavje ne bi zamašilo pretoka v pregradi. To bi bil prvi korak k protipoplavni zaščiti Železnikov. Ta bi že mnogo pokazal.

 

Celotno dogajanje je načrtoval že sam bog, ustvaril je prazen prostor do Zalega loga, odstranil »Podsušničino« hišo in razvil ljudi, ki naj mu pomagajo braniti Železnike pred poplavami. Zdaj pride najvažnejši predlog. Pod Sušo sta ob lomljenju zemeljskih plasti (nagubanju površja) ostali ob Sori dve mogočni skalni gmoti, ob kateri je treba nasloniti drugi, večji del zadrževalnika. Verjetno bi zadoščala 8 do 10 m visoka pregrada. To bodo izračunali Fazarinc in njegovi. Pred njo je treba zgraditi gozd grabelj. Obe pregradi bi morali imeti enaki odprtini, ki bosta dovoljevali tak pretok vode, da ta ne bi porušila treh mostov na Jesenovcu. Stavek Roka Fazarinca "Pred pregrado se bo cesta dvignila nad koto maksimalne zajezbe, v zadrževalnem prostoru pa nato potekala na zahtevano stopnjo varnosti" je treba spremeniti oziroma dopolniti.

 

Zdaj namreč pride v poštev tisti njegov "skozi". Na tako kratkem odseku bi čez pregrado ne bilo mogoče speljati ceste oziroma po njej ne bi bil mogoč promet. Namesto velikanske vehe bi v pregradi zgradili 4,5 x 6 m ali celo le 4,5 x 5 metrov velika vrata, ki bi jih v primeru velike povodnji enostavno zaprli, vse ostale čase pa bi skoznje potekal rahlo upočasnjeni promet.

 

Še veliko resnih pripomb imam na trenutno dogajanje glede protipoplavne varnosti v Železnikih. Dermotov jez je treba znižati, ni ga pa treba prestavljati; na Davščici bo prej ali slej treba zgraditi nekaj betonskih pregrad z odprtinami, da ne bodo postale jezovi etc., vendar naj bo za zdaj dovolj.

 

Leta 1961 sem sedel pri Meru, kjer so se pri sosednji mizi pogovarjali trije moški, da bi bilo treba cesto skozi Gorenji konec prestaviti k Sori (obvoznica). Prihodnje leto bo 50 let … Ali bo tudi s protipoplavno zaščito Železnikov podobno?

 

Jože Šmid

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / sobota, 5. avgust 2023 / 09:18

Nočna evakuacija na Koroški Beli

Malo čez tretjo uro zjutraj se je na Koroški Beli sprožil alarm, ki opozarja na nevarnost sprožitve zemeljskega plazu nad vasjo. Prebivalci so noč preživeli v dvorani Turista na Slovenskem Javorniku i...

Objavljeno na isti dan


Medvode / četrtek, 12. september 2019 / 22:22

Posebni priznanji Bališevi in Žitniku

Medvode – Turistična zveza Medvode je triindvajseto leto zapored organizirala akcijo Moja dežela, lepa in gostoljubna. Na zaključni prireditvi so priznanja podelili v različnih kategorijah. V kateg...

Zanimivosti / četrtek, 12. september 2019 / 22:21

Zdravje iščejo v ledeni vodi

Jezero v Javorniškem Rovtu ima le šest stopinj Celzija, skupina pristašev metode Wim Hof pa je v njem našla ledeni izziv. Prepričani so, da je kopanje v ledeni vodi v kombinaciji z zavestnim dihanjem...

Zanimivosti / četrtek, 12. september 2019 / 22:19

S starimi vozili po stari cesti

Mednarodni gorski preizkus starodobnikov – 23. Hrastov memorial je kljub deževnemu vremenu v Podljubelj privabil šestdeset motoristov na starodobnih motociklih in mopedih.

Razvedrilo / četrtek, 12. september 2019 / 22:15

Andreju Šifrerju Prešernova plaketa

Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je na petkovem koncertu 40 let norosti v Letnem gledališču Khislstein Andreju Šifrerju podelil Prešernovo plaketo za neprecenljiv doprinos v medkulturnem in...

Rekreacija / četrtek, 12. september 2019 / 22:13

Bojan Čare – kolesar s ciljem

Ko sva se pogovarjala, je slavil polovico svojega življenja. »Ravno polovico življenja je namreč preteklo, odkar sem se ponovno rodil,« mi je pravil. »Ko sem bil star 32 let in pol, me je prizadela...