Čigav je Šmartinski dom

Upravna enota Kranj je v prispevku v Kranjskem glasu z dne 24. junija 2010, ki sta ga podpisali načelnica in višja svetovalka I, navedla pogoje iz Zakona o upravnem postopku o tem, kdaj se kakšna odločba izreče za nično.

V nadaljevanju so navedeni pogoji za izrek o ničnosti odločbe, ki jih navaja UE Kranj v svojem prispevku in odgovori nanje:

 

1. Za nično se izreče odločba v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku.

 

Komentar: Odločba o nacionalizaciji parcele št. 287/1 k.o. Stražišče iz leta 1949 nima pravne osnove. Že v letu 1949 ni bila izvršljiva, ni bila evidentirana v zemljiški knjigi in na njeni osnovi ni bilo mogoče odločati v upravnem postopku.

 

Odločba o denacionalizaciji UE Kranj iz leta 1996 je po tej postavki nična.

 

2. Za nično se izreče odločba, ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu.

 

Komentar: Odločba o denacionalizaciji UE Kranj iz leta 1996 ni v skladu z zakonom o denacionalizaciji, ker je povzročila prenos lastništva nepremičnine na neupravičeno ustanovo.

 

3. Za nično se izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti.

 

Komentar: Odločba o nacionalizaciji parcele št. 287/1 k.o. Stražišče je bila že v letu 1949, v letu svojega nastanka, neizvršljiva.

 

Odločba o denacionalizaciji UE Kranj iz leta 1996 je po tej postavki nična.

 

4. Za nično se izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

 

Komentar: Stranka v postopku denacionalizacije parcele št. 287/1 k.o. Stražišče bi moral biti župnik Alojz Šarec kot edini zemljiškoknjižni lastnik. Do zakonsko določenega roka za vložitev zahteve za denacionalizacijo pa je zahtevo za denacionalizacijo predmetne parcele vložila Fara Stražišče na osnovi pravno neveljavne odločbe o nacionalizaciji iz leta 1949.

 

Odločba o denacionalizaciji UE Kranj iz leta 1996 je po tej postavki nična.

 

5. Za nično se izreče odločba, ki je bila izdana kot posledica nedovoljenega dejanja.

 

Komentar: Odločba o denacionalizaciji parcele št. 287/1 k.o. Stražišče je bila izdana na osnovi pravno neveljavne odločbe o nacionalizaciji iz leta 1949. Vpisi v zemljiški knjigi namreč dokazujejo, da Šmartinski dom ni bil podržavljen Fari Stražišče.

 

Odločba o denacionalizaciji UE Kranj iz leta 1996 je po tej postavki nična.

 

6. Za nično se izreče odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost.

 

Komentar: O takem primeru se odloča o vsakem primeru posebej.

 

Povzetek: od šestih navedenih pogojev po Zakonu o upravnem postopku za izrek ničnosti odločbe je kar v štirih primerih možno izreči za nično sporno odločbo UE Kranj o denacionalizaciji Šmartinskega doma iz leta 1996.

 

Država Slovenija je izdala Zakon o denacionalizaciji, s katerim naj bi popravila storjene krivice na področju lastništva nepremičnin v prejšnjem režimu in naj bi pri tem ne povzročala novih. Z izdajo delne odločbe o denacionalizaciji št. 351-663/94-04/MJ z dne 4. 6. 1996 je bil odvzet Šmartinski dom Krajevni skupnosti Stražišče in pravno neupravičeno prepisan na Župnijski urad Šmartin pri Kranju, s čimer je bila narejena strokovna napaka. Država je dolžna po uradni dolžnosti napako popraviti in vrniti Šmartinski dom Krajevni skupnosti Stražišče.

 

Za državo Slovenijo je moralno in pravno sporno, da poskuša popravo lastne napake prevaliti na KS Stražišče, češ da se v letu 1996 ni pritožila na delno odločbo o denacionalizaciji Šmartinskega doma in tudi ni vložila zahteve za njeno ničnost. Državo Slovenijo na našem območju predstavlja Upravna enota Kranj.

 

Za državljansko pobudo

predsednik Gorazd Zupančič

Pot v Bitnje 25, Kranj