Avče

Besedilo: Maja Šušteršič
Kategorija: Nasveti / torek, 27. julij 2010 / 06:00

Nepozaben dopust v Posočju (1)

Z možem Francijem uživava v naravi – na morju, v hribih in na raznih izletih. Za letošnji poletni dopust se je izkazalo, da bi si morje težko privoščila, a se je vse prav lepo izteklo, ko sta nama ponudila prosto stanovanje v hiši v Avčah moževa sestra Milena in njen mož Dragan.

Avče so stara vasica v Srednjem Posočju med Kanalom in Mostom na Soči. Po vsej Sloveniji so znane po vsaj dveh znamenitostih. Zadnjega dne marca leta 1908 je nedaleč stran v senožet nad dolino hudournika Avšček padel izpodnebnik (meteorit), ki je bil do padca izpodnebnika Jesenice v aprilu lanskega leta prvi in edini izpodnebnik na Slovenskem. Do leta 2007 je le malokdo v Sloveniji vedel zanj. S prireditvami ob 100. obletnici padca, katerih gonilna sila je bil prav svak Dragan, pa se je avški izpodnebnik vtisnil v zavest mnogih Slovencev. Druga zanimivost vasi pa je, da tam od letošnjega leta poskusno obratuje črpalna hidroelektrarna (ČHE) Avče. Gre za prvo tovrstno elektrarno pri nas, katere turbina izmenoma deluje kot črpalka. V času nizke cene električne energije elektrarna črpa vodo iz spodnjega akumulacijskega bazena na Soči v zgornji akumulacijski bazen pri Kanalskem Vrhu na Banjški planoti, v času visoke cene pa s spuščanjem vode iz zgornjega bazena v Sočo proizvaja električno energijo.

Čeprav je vas majhna, ima svojo cerkev, trgovino, gasilski dom in pokopališče ter celo športno-kulturno-turistično društvo, katerega glavna dejavnost je organizacija amaterskih tekmovanj v balinanju, odbojki in malem nogometu ter tradicionalnega mednarodnega tekmovanja v kolesarskem spustu. Vaški zavetnik je sv. Martin, po čigar zaslugi Avčani pijejo svoje vino. Pravijo namreč, da prebivalci naselij, ki ležijo na višji nadmorski višini kot Avče, iz svojega grozdja ne morejo narediti drugega kot kislico. Ker do Avč in Ročinja, ki leži njim nasproti na desnem bregu Soče, še sega močan sredozemski vpliv, tam uspevajo ciprese, palme, lovor, kaki, rožmarin in druge sredozemske rastline. Precej hiš je praznih, saj so mladi odšli v mesta s trebuhom za kruhom, stari pa pomrli. Nekateri se vrnejo po upokojitvi, drugi pa prihajajo v vas kot lastniki hiš. Prav ti obnavljajo svoje stare domove. Tudi otroci Božič (trojčki Dragan, Miran in Zoran ter sestra Alenka) so se odločili, da obdržijo domačijo svojih staršev. Hišo so skupaj skoraj povsem obnovili, tako da ima vsaka družina svoj prostor.