Preverimo vremensko napoved in opremo

Med majem in oktobrom skoraj ni konca tedna, ko ne bi poročali o nesrečah v gorah, zato strokovnjaki opozarjajo, da se v gore odpravite primerno pripravljeni in pravilno opremljeni, še kako pomembno pa je tudi upoštevanje vremenske napovedi.

Kranj – Pred vsako turo se je treba vprašati, ali smo zanjo psihično in fizično pripravljeni, kakšna je vremenska napoved in kakšna je pot, pa tudi, če je v nahrbtniku vse, kar potrebujemo. Pri PZS opozarjajo, da je med obvezno opremo, ki sodi v nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča in bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen.

Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice. V gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih. Ves čas je treba imeti tudi v mislih, da smo na vrhu šele na polovici poti in da je naš cilj, da se varno vrnemo domov.

»Na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh naj uporabljajo samovarovalni sestav s plezalnim pasom in čelado. Pomembno je tudi, da opremo znajo uporabljati,« pravi strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi in dodaja, da so v poletni planinski sezoni še zlasti pomembna sončna očala in krema za sončenje. Obiskovalci gora naj uporabljajo tudi pokrivalo in na pohodih poskrbijo za zadostno količino brezalkoholne tekočine. Na pot naj se odpravijo dovolj zgodaj, da se izognejo poletni vročini in popoldanskim nevihtam. Treba je tudi upoštevati, da nenadno poslabšanje vremena in vidljivosti lahko podaljšata čas hoje tudi desetkrat.

Preden se odpravite na pot, o svojih načrtih obvestite domače. Prav tako obiskovalcem gora, ki niso vešči gibanja v planinah in nimajo dovolj izkušenj, priporočajo, da se v gore odpravijo v skupinah.

Pomembno si je urediti tudi zavarovanje za planinsko dejavnost. V Sloveniji visoke stroške reševanja v gorah krijeta ZZZS in država, v primeru malomarnosti pa posameznik sam. V tujini to ne velja in mora za to poskrbeti vsak sam. Stroški reševanja običajno znašajo med tri in devet tisoč evrov. Članstvo v planinski organizaciji vključuje zavarovanje za kritje stroškov reševanja v tujini, poskrbeti je treba le za ustrezno vrsto članarine.