Prispevek tudi za promocijo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 26. julij 2010 / 06:00

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dalo v javno razpravo predlog zakona o promociji kmetijskih in živilskih izdelkov, s katerim želi promocijo urediti v skladu z evropskimi predpisi in poudariti pridelavo domače hrane.

Kranj – Kot je razvidno iz zakona, ki bo v javni razpravi do vključno 6. septembra, promocija vključuje generično promocijo, to je zagotavljanje splošnih informacij o pridelavi in predelavi, o lastnostih kmetijskih in živilskih izdelkov, prehranjevalnih koristih in priporočeni rabi, pa tudi promocijo shem kakovosti, prostovoljnih označb in zaščitenih izdelkov. Promocijo naj bi izvajali z različnimi oblikami, tako naj bi z izobraževanjem, obveščanjem in oglaševanjem v medijih širili strokovna in znanstvena spoznanja, organizirali razstave, sejme in druge promocijske prireditve, raziskovali trg, delali statistične analize ter trženjsko upravljali sheme kakovosti in prostovoljne označbe.

In kdo naj bi zagotovil denar za promocijo? Po predlaganem zakonu naj bi program promocije financirali z denarjem iz državnega proračuna, z obveznim prispevkom, iz sredstev Evropske unije in s prostovoljno zbranimi namenskimi sredstvi. Obvezni prispevek naj bi plačevali od odkupljenih, za predelavo namenjenih količin mleka, krušnega žita, grozdja, sadja in zelenjave ter za predelavo ali uslužnostni zakol namenjenih živali, poleg tega pa tudi od kmetijskih površin za pridelovanje vrtnin na prostem ali v zaprtih prostorih in od površin, posajenih s trajnimi nasadi. Prispevek naj bi plačevala kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, rejo živine, pridelavo krušnega žita, sadja in zelenjave, ter fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s predelavo teh pridelkov.

Prispevek od osnovnih kmetijskih pridelkov

Obvezni prispevek naj bi obračunal, pobral in nakazal na posebni račun kupec oz. predelovalec pridelkov, pri tem pa naj bi polovico zneska prispeval sam, polovico pa izterjal od kmetijskih gospodarstev tako, da jim bo zmanjšal kupnino za odkupljene količine mleka, krušnih žit in živali. Prispevka jim ne bo treba plačati pri uslužnostnem zakolu za lastno uporabo mesa v gospodinjstvu. Za sadje, zelenjavo in grozdje za vino naj bi prispevek plačal le kupec. Kmetje, ki uporabljajo njive za pridelavo vrtnin ter za trajne nasade, naj bi za pridelavo vrtnin na prostem plačali 25 evrov od hektarja, za pridelavo v zaprtih prostorih 37,5 evra, za vinograde 46 evrov, za intenzivne sadovnjake petdeset evrov in za ekstenzivne sadovnjake dvajset evrov, pri tem pa naj bi bile plačila oproščene kmetije z manj kot enim hektarjev njiv za predelavo vrtnin in 0,12 hektarja trajnih nasadov. Višino prispevka od osnovnih pridelkov in od kmetijskih površin naj bi letno usklajevali z rastjo cen življenjskih potrebščin, vlada pa ga bo na predlog sveta za promocijo lahko za največ dvajset odstotkov znižala ali zvišala, a le, če bodo za to utemeljeni razlogi.