Vročica kolesarskih dni

Kolesar težko dočaka idealen dan za kolesarjenje. Tako občutljivi smo, da ni nujno, da so samo naši kilogrami razlog za nepremičnost. Poleg kilogramov so tu še leta in čas, ki se deli ne samo na koledarski in na letna obdobja, ampak tudi na tisti dlakocepski oziroma poldnevni. Penzionisti se tega najbolj zavedajo. Vsevprek mi vpijejo, da so jutra najboljši čas za kolesarjenje. Se delam, da jih ne slišim, ker vsakdo, ki ima delovno knjižico, ve, da gre za zafrkancijo. Ceste so neprevozne! Tako slabih asfaltnih cest ne najdeš daleč po svetu, in če jo že najdeš, potem je tako pokonci postavljena, da ni čudno, da pri nas ni več gondol. Veter? Piha v prav vsaki vasi in ne samo v kotlinah, dolinah, hribih in nižinah. Sonce tako močno žge po Gorenjski, da je skrajni čas, da geografi na novo proučijo geografske lege slovenskih pokrajin. Stavit grem, da so Jesenice tam, kjer je bil Strunjan včasih, in da je Bovec v bistvu Črnomelj.

Idealen dan za kolesarjenje je torej kdaj? Pravim, da takrat, ko imaš dobro družbo s sabo. Potem te ne zanimajo veter, sonce, geografija, vročina, asfalt ali makadam. Glasove vadbe, Glasove kolesarske runde so postale že vseslovenske. Ne samo časopis, ampak tudi medmrežje sta prevodnik, skozi katerega so bralci iz vse Slovenije in bližnje okolice, ki jo imenujemo planet Zemlja, spremljali, kje, kdaj, s kom in kako kolesarimo Glasovci. Pohvale smo dobili celo iz Avstralije in Kanade. Črke pravijo, da se nam bodo pridružili prvič, ko obiščejo svojo rodno grudo. Dobil sem e-sporočilo od neznanega kolesarja, ki se je podpisal s psevdonimom Opazovalec, ki pravi, da vsako drugo leto pride iz začasnega bivanja v Ameriki na domači Bled in da pride prihodnje leto spet in se nam bo pridružil vse tri srede, kolikor ima na voljo časa za dopust. Odpisal sem mu, da potrebuje rezervacijo! Potem se je s črkami zakrohotal in zabičal, da moram potrditi njegovo prošnjo za rezervacijo. Potrjeno!

Dodatno vročico nam je poslal Blaž Bogataj direktno iz evropskega mladinskega prvenstva v cestnem kolesarstvu. Ta golobradi in golonogi mladenič je postal gospodič Evropski Prvak! Ločan, ki se, kot kaže, razvija v najboljšega kolesarja stare celine. Poznam ga le bežno, a se ga spomnim po njegovi trdni odločenosti, da postane najboljši. Ne dolgo tega mi je ob neki priložnosti dejal, da če ne zmaga kranjske dirke, bo nehal dirkati. Ni zmagal, a tudi ni nehal dirkati. Priporočal sem mu, da kolesar mora besedo »mora« izbrisati iz svojega slovarja. Nič ni nujno, cesta je cesta in polna pasti. In če na cesto greš s kolesom, potem je beseda »moram« povezana le s stavkom: Domov se »moram« vrniti živ in zdrav! Vem, da me ni razumel, ker sem trobil tudi, da je še mlad in da je cel kup kilometrov pred njim. Blaž je neučakan in je postal najboljši v Evropi že povsem golobrad in golonog.