Na starost lepo živim!

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / četrtek, 22. julij 2010 / 06:00

"Počnem, kar me veseli in vsakodnevno bogati, imam stik s soljudmi, skušam živeti s krajem ... In noben moj dan se ne začne brez zajtrka in porcije - križank," pravi Albina Seršen z Jesenic, neutrudna predsednica Zveze društev prijateljev mladine Jesenice.

»Danes sem že navsezgodaj pospremila skupino otrok iz Žirovnice na avtobus v naše letovišče Pinea pri Novigradu,« pogovor začne Albina Seršen z Jesenic, neutrudna predsednica Zveze društev prijateljev mladine Jesenice. Društvo z neznansko vnemo vodi že štirinajst let in svoje vsakodnevno delo imenuje kar »avtocesta v vse štiri smeri ...«. Z otroki dela že vse svoje življenje. Zanimivo, rojena je bila prav v – šoli, v izseljeništvu, pred 67 leti v vojnem Dresdnu. In kot bi ji bila šola s tem položena že v zibko, je tudi vse svoje poklicno življenje preživela v šoli: kot učiteljica in nazadnje ravnateljica Osnovne šole Prežihovega Voranca Jesenice. »Vse življenje delam z otroki in za otroke,« pravi, zato se tudi po upokojitvi ni ustavila. Pred štirinajstimi leti je prevzela vodenje Zveze društev prijateljev mladine Jesenice, katerega glavna dejavnost je upravljanje letovišča Pinea pri Novigradu, v katerem vsako leto omogočijo brezskrbne morske počitnice kar devetsto otrokom iz socialno ogroženih družin. Seršenova že v predsezoni v Novigradu preživi večino vikendov, da letovišče uredijo in pripravijo (»Tam delam, fizično!«), prek poletja pa se v Novigrad zapelje enkrat do dvakrat na mesec. Brez izjeme pa vsako skupino otrok pospremi tudi na avtobus, ko odhajajo na morje! A to ni njeno edino delo z otroki: je tudi koordinatorka za otroški parlament in projekt Evropa v šoli. Da ji upokojenski dnevi ne bi minevali prepočasi, pa si je predlani na glavo »nakopala« tudi delo za upokojence. Tako enkrat mesečno pod okriljem Društva upokojencev Jesenice vodi odlično obiskane družabne večere, na katerih gosti zanimive jeseniške družine in posameznike, iz katerih skuša v klepetu »izvleči« čim več zanimivih življenjskih utrinkov. Za nameček je že 24 let tudi pooblaščenka za sklepanje zakonskih zvez. »To pa sploh rada počnem!« pravi, zlasti odkar poroke potekajo na različnih krajih, nazadnje je bila denimo navzoča na poroki sredi planinskega travnika s pogledom na Tamar, pri Psnaku v Radovni ...

Sogovornica je že vrsto let tudi porotnica na sodišču, dejavna je v krajevni skupnosti in v svetu šole, ob vsem tem pa najde čas tudi za gledališki in glasbeni abonma na Jesenicah ter za obisk vsaj štirih predstav Festivala Ljubljana, kamor jo mahneta s kolegico. Poleg tega pa je tudi ponosna babica šestim (kmalu sedmim) vnukom, in ko se je upokojila, je bila njena prva naloga, da je bila na voljo otrokom kot varuška ... In ko se, vselej optimistična in vedra, ozre na svoje življenje, pove: »Mislim, da lepo živim. S pokojnino razpolagam sama, imam stanovanje v stolpnici, prijetne sosede, počutim se varno ... Jaz sem zadovoljen človek!«