Vročina nevarna starejšim

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Poleti radi vidimo, da nas greje sonce, prehudo vročino pa težko prenašamo. To še posebej velja za nekatere skupine ljudi, zlasti otroke, starejše in bolnike.

Medicinska sestra Bernarda Lukančič iz Žirov, ki veliko dela s člani Društva diabetikov Škofja Loka, je zanje pripravila vrsto pojasnil in nasvetov, kako se varovati najhujše vročine.

»Kronični bolniki in starejše osebe lahko čutijo posledice toplotnega udara, ki pa jih s pravilnim ravnanjem lahko ublažimo ali celo preprečimo,« meni medicinska sestra. Najsi bodo vzroki notranji ali zunanji, možgani skušajo ohladiti pregreto telo s potenjem in močnejšo prekrvavitvijo kože, da telo začne oddajati več toplote. Kadar pa to ni zadosti, se telo začne pregrevati. Lukančičeva opisuje ta stanja od začetnih simptomov prek vročinske sinkope in vročinske izčrpanosti so vročinskega kolapsa. Kako lahko pomagamo?

»V vseh primerih poizkušamo preprečiti nadaljnje segrevanje telesa: človeka namestimo v senčen, hladen, zračen prostor. V primeru vročinske kapi je nujna čim prejšnja medicinska pomoč. Med čakanjem ga slečemo, močimo z mlačno vodo, na mesta velikih žil (dimlje, pod pazduho) namestimo hladne obkladke. Pri manj hudi obliki pregretja je telo samo sposobno znižati temperaturo, pomagamo z namestitvijo v hladen prostor, odžejanjem s hladnimi pijačami, vodo, čajem. Poleg vode nadomeščamo tudi izgubljeno sol, tako da v liter vode damo osem žličk sladkorja in žličko soli, okus lahko izboljšamo z dodatkom limoninega ali oranžnega soka. Bolnikom z motnjami zavesti grozi zadušitev s hrano ali pijačo, zato jim ne dajemo ničesar v usta, potrebna je zdravniška pomoč v obliki infuzije,« navaja Lukančičeva.

Kako pa delujemo preventivno?

»Izogibajmo se gibanju na prostem med 10. in 17. uro, torej naj se starejši ljudje, bolniki, otroci zadržujejo doma v prezračenih prostorih, na senčni strani vrta, v parku ... Prostore zračimo zjutraj in zvečer pred spanjem. Zdravi ljudje naj zaužijejo dnevno dva do tri litre tekočine, kar pa ne drži za srčno-žilne bolnike, ker bi preveč obremenili srce, zato se naj posvetujejo z zdravnikom, ki bo svetoval, kako prilagoditi drugo terapijo. Oblačila naj bodo lahka, ohlapna, zračna, iz naravnih materialov, obvezno nosimo zaščitno pokrivalo. Hrana naj bo lahka, manj kalorična, manjši obroki večkrat na dan. Posebej so priporočljivi sveže sadje in zelenjava. Manj kalorična hrana bo povzročila manj izgorevanja kalorij, s tem se manj ogrevamo. Tople jedi zaužijemo zjutraj in zvečer. Osvežijo jogurti, skuta, mlačen čaj, nesladkan kompot, paradižnik, paprika, zelena solata, kumarice, lubenica, breskve, borovnice … Izogibajte se alkoholnim pijačam in kofeinskim napitkom, ki še dodatno širijo žile na periferiji in povečujejo izhlapevanje tekočine iz telesa, kar ima za posledico dehidracijo za daljši čas. Delujejo kot diuretik. Klimatske naprave, ki so v vročini dobrodošle, uporabljajmo preudarno. Notranja temperatura naj ne bo nižja za več kot pet stopinj Celzija od zunanje. Priporočljivo je ohladiti prostor, medtem ko nas ni v njem. Razgret avtomobil dobro prezračimo in ohladimo že pred vožnjo, klima naj med vožnjo raje ne deluje, parkirajmo v garažnih hišah, kjer se vozilo ne segreje.«

»Pijmo torej čim več tekočine, na kar je treba starejše ljudi, dementne, bolnike nasploh, večkrat spomniti. Pri ležečih naj bo posteljnina lahka, zračna, mehka, večkrat preverjamo, ali jim je prevroče, osvežimo jih z mlačno vodo ali osvežilnimi robčki. V svoji bližnji okolici pa posvetimo večjo pozornost tudi osebam, ki živijo same ali so osamljene, in preverimo, ali imajo v vročih dneh kakšne zdravstvene težave, in poizkušajmo najti zanje rešitve,« so le nekateri od nasvetov, ki jih medicinska sestra Bernarda priporoča starejšim in bolnikom v poletni vročini.