Kazen pride tudi iz tujine

Slovenski, avstrijski in italijanski policisti si izmenjujejo podatke o voznikih, ki so kršili cestnoprometne predpise.

Kranj - Nekateri slovenski vozniki se niso posebej vznemirjali zaradi kazni za prometne prekrške, ki so jih dobili od organov pregona tujih držav, saj jih skoraj ni bilo mogoče izterjati, razen če so prometni policisti po naključju ustavili avtomobil z isto registrsko tablico. Če je bilo v takem primeru dokazano, da je bil za volanom tudi isti voznik, kot sta ga posnela obcestna kamera ali radar za merjenje hitrosti, je moral prekrškar seči v žep in poravnati kazen. Znani pa so že tudi primeri izterjave kazni za prometne prekrške, ki so jih slovenski vozniki zagrešili na tujih cestah. Največkrat gre za prekrške, storjene v Avstriji in Italiji. Slovenija je namreč s sosedama maja 2005 v avstrijski obmejni vasi Megvarje vzpostavila center za policijsko sodelovanje, kjer slovenski policisti sodelujejo skupaj s predstavniki avstrijske žandarmerije ter italijanskih karabinjerjev in finančne policije. Gre za krepitev čezmejnega sodelovanja in izmenjave informacij na področju policijskega dela. To vključuje tudi področje cestnega prometa in kršitev predpisov, v praksi pa pomeni, da si policisti vseh treh držav lahko medsebojno izmenjujejo podatke o vozilih in voznikih, ki so na območju posameznih držav storili prekršek, tako da se postopek lahko nadaljuje v smeri izrekanja in izterjave kazni. Še bolj dosledno pa bo vprašanja čezmejne izterjave kazni za prometne prekrške rešil zakon, ki bo nastal na osnovi direktive Evropskega parlamenta. Čezmejno kaznovanje naj bi bilo omejeno le na prometne prekrške, ki resno ogrožajo varnost cestnega prometa, torej na prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnjo pod vplivom alkohola, neuporabo varnostnega pasu in vožnjo skozi rdečo luč.

Direktiva podrobno ureja tudi način postopanja pri odkrivanju in pregonu voznikov, ki bi v članicah unije kršili prometne predpise. Če bi na primer slovenski voznik v drugi državi članici storil prekršek z vozilom, ki ima slovenske registrske tablice in ne bi bilo mogoče izreči oziroma izterjati kazni na mestu prekrška, bi policija te države poslala slovenski policiji registrsko številko vozila ter podatke o kraju in datumu storjenega prekrška.

Slovenski policisti bi nato organom države, v kateri je bil storjen prekršek, sporočili podatke o vozilu in lastniku, storilca pa bi o prekršku obvestila država, v kateri ga je povzročil. Obvestilo bi bilo na enotnem evropskem obrazcu, v uradnem jeziku države registracije, torej v tem primeru v slovenskem, s podatki o organu za izvajanje sankcij ter za izvajanje direktive in z opisom prekrška. Na obvestilu bi bil naveden tudi znesek kazni, načini plačila in podatki o možnostih za izpodbijanje razlogov za obvestilo o prekršku in za pritožbo zoper odločbo o plačilu denarne kazni. Če storilec ne bi hotel plačati kazni, bi bili o tem obveščeni slovenski organi, ki bi nadaljevali postopek tako, kot če bi šlo za prekršek, storjen v Sloveniji. Države članice naj bi vzpostavile elektronsko mrežo za varno izmenjavo podatkov o storilcih prekrškov. Omrežje naj bi se vzpostavilo v letu dni, ko bi vse države sprejele ustrezno zakonodajo.